OPIS PREDMETA

Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem: izbrane teme


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 38

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Doc. dr. Metoda Kokole

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence:

Celostno dojemanje izbranih vsebin iz zgodovine glasbene kulture na Slovenskem v povezavi s splošnimi kulturnimi tokovi. Spoznavanje razvoja in vplivov na razvoj glasbene umetnosti na Slovenskem. Razumevanje družbeno-zgodovinskih vzgibov za ustvarjanje in poustvarjanje umetne glasbe na Slovenskem. Dopolnjevanje osnovnih pojmov o vlogi glasbe v nacionalni kulturi in umestitev glasbenih tokov na Slovenskem v širši evropski okvir. Razvijanje zmožnosti aplikacije splošnih in kulturnozgodovinskih pojmov na glasbeno-zgodovinsko področje. Razvijanje samostojnega sklepanja, analize in iskanja ustreznih odgovorov na izbrana specifična vprašanja. Zmožnost širše uporabe in aplikacije pridobljenega specifičnega znanja.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni potrebno.

 

Vsebina:

Prostor historičnega muzikološkega zanimanja se je razširil na glasbeno življenje z vsemi dejavniki in vplivi, ki so ga konstituirali. Poleg tega, kdo je ustvaril katera dela, kdo jih je izvedel, so pomembna tudi vprašanja, kot so: kateremu občinstvu so bila namenjena, kako jih je sprejelo. Kako je bila skladba razumljena in kakšen pomen je imela, ali drugače, kako je funkcionirala kot znak in pridobila določen pomen, je bilo odvisno od konteksta časa in prostora, se pravi od prostora kulture in njene tradicije, socialnega, političnega, kulturnega in zgodovinskega prostora. 

Čeprav so izsledki strokovnih raziskav potrdili in še potrjujejo, da so se glasbe obrobij vzorovale pri glasbah velikih narodov in so si posledično razvojno podobne, pa jih vendarle ne gre enačiti oziroma istovetiti. Dejstvo je, da je bila slovenska glasba tako širše ‘evropska’ kot tudi specifična, samosvoja. Pri preučevanju slovenske glasbene preteklosti gre torej za dvoje: ugotavljanje podobnosti, možnih vzorov in vplivov, predvsem pa prepoznavanje njenih posebnosti. 

Predmet se obravnava v šestih tematskih slopih: 

  • Uvod 
  • Specifike glasbenozgodovinskih raziskav in metodologije dela. 
  • Predstavitev zgodovinskega in sistematičnega dela muzikologije kot vede o glasbi. 
  • Spoznavanje različnih pristopov do raziskovanja ali študija glasbene kulture, ter virov in literature za preučevanje glasbe na Slovenskem. 
  • Glasbena tradicija, glasbena identiteta, nacionalna glasba in nacionalno v glasbi splošno in na Slovenskem. 
    • Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem do konca 17. stoletja: razpetost med nemškimi in italijanskimi vplivi 
  • Nemški vplivi s severa: glasbeno življenje v deželah s slovensko populacijo do časa reformacije. 
  • Duhovna glasba in nje ustvarjalci do konca 16. stoletja. 
  • Iacobus Handl Gallus (1550–1591): ustvarjalnost in pomen.
  • Prvi znanilci italijanskih vplivov: glasba v drugi polovici 16. stoletja. 
  • Prevlada italijanskih slogovnih tokov v 17. stoletju: čas protireformacijskih prizadevanj v glasbi. 
  • Inštrumentalna glasba in začetki operne poustvarjalnosti na Slovenskem. 
    • 18. stoletje: glasbena prizadevanja kranjskih plemičev in začetki institucionalizirane glasbe 
  • Duhovna glasba na Slovenskem v prvi polovici 18. stoletja.
  • Prvo glasbeno društvo na Slovenskem in širše: Academia philharmonicorum labacensium (1701–ok. 1769).
  • Glasbeni repertoar in dela članov Academie philharmonicorum. 
  • Prvo gledališče na Slovenskem (od 1764) in gostovanja potujočih opernih skupin v 18. stoletju.
  • Zgodnji glasbeni klasicizem v poustvarjalni praksi na Slovenskem. 
    • Do leta 1848: glasba in družba 
  • Družbene in institucionalne spremembe na prelomu iz 18. v 19. stoletje. 
  • Program, delovanje in razvojni pomen Philharmonische Gesellschaft (Filharmonične družbe). 
  • Repertoarni prerez predstav Stanovskega gledališča. 
  • Poustvarjalna in ustvarjalna raven slovenskega glasbenega dela. 
  • Glasba za ljudstvo in cerkvene pesmarice v slovenskem jeziku. 
    • Od leta 1848 do konca prve vojne: glasba in politika 
  • Politične in institucionalne spremembe sredi 19. stoletja.
  • Vloga glasbe za doseganje nacionalnih ciljev; glasbeno delo čitalnic in Dramatičnega društva. 
  • Institucionalizacija slovenskih glasbeno-umetniških namenov: ustanovitev Glasbene matice. 
  • Pomen ljudskih pesmi za oblikovanje nacionalne glasbene identitete in značilnosti slovenske zborovske pesmi. 
  • Izhodišča, naloge in cilji ceciljanstva na Slovenskem. 
    • Po letu 1918: tradicija in sodobnost 
  • Nove glasbeno-estetske pobude na prelomu 19. in 20. stoletja.
  • Glasba med obema vojnama: tradicija in sodobnost kot ustvarjalni možnosti. 
  • Raznovrstnost vsebin in oblik ter sredstev glasbenega izraza.
  • Možnosti in pobude za ustvarjalno in poustvarjalno delo po drugi vojni. 
  • Slovenska glasba v 21. stoletju. 

Temeljna literatura in viri

 

TEMELJNA LITERATURA

  • Cvetko, Dragotin. 1991. Slovenska glasba v evropskem okviru, Ljubljana.
  • Snoj, Jurij in Gregor Pompe. 2003. Pisna podoba glasbe na Slovenskem, Ljubljana.
  • Rijavec, Andrej. 1979. Slovenska glasbena dela, Ljubljana.
  • Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana.
  • Klemenčič, Ivan. 1988. Slovenski glasbeni ekspresionizem, Ljubljana.
  • Sivec, Jože. 1971. Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1865, Ljubljana.
  • Kuret, Primož. 2001. Slovenska filharmonija. Academia philharmnonicorum 1701–2001, Ljubljana.
  • Barbo, Matjaž. 2002. Pro musica viva, Ljubljana.

 

IZBRANI ČLANKI V SLOVENSKI STROKOVNI PERIODIKI (po dogovoru)

  • Muzikološki zbornik (od 1965).
  • De musica disserenda (od 2005).
  • Simpozijski zborniki, ki obravnavajo glasbo na Slovenskem.

 

NEOBVEZNA OZ. DOPOLNILNA LITERATURA

  • Barbo, Matjaž. 2004. Obča muzikologija, Ljubljana.
  • Stefanija, Leon. 2004. Metode analize glasbe: zgodovinsko-teoretski oris, Ljubljana.

 

DODATNA LITERATURA (notno gradivo in zvočni posnetki)

  • Notne izdaje zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, Ljubljana od 1983.
  • Notne izdaje Društva slovenskih skladateljev.
  • Musica noster amor, ur. I. Klemenčič, Maribor 2000.
  • Glasbena dediščina Slovenije, Ljubljana: Edition Bizjak, 1987–1997 (note in zvočni posnetki).

 

Načini ocenjevanja:

  • Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljena seminarska naloga. 
  • Študentka oz. študent nato opravlja pisni ali ustni izpit iz celotne obravnavane snovi predmeta.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Izr. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Izročilo in etika ǀ

Red. prof. dr. Edvard Kovač,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Medbesedilnost in kulturni spomin ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Jurij Fikfak,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi ǀ

Prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6