OPIS PREDMETA

Kronološki sistemi poznega latena od Iberskega polotoka do spodnjega Podonavja


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Tisočletja med jadranom in podonavjem

Koda predmeta: 16
Letnik: Brez letnika


Nosilec
Izr. prof. dr. Anton Velušček

ECTS:

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Cilji in kompetence

Eden glavnih pogojev za prepoznavanje zgodovinskega razvoja prazgodovinskih skupnosti, ki mu v poznem latenu daje značilen pečat romanizacija, je ustrezna časovna opredelitev najdb in najdišč, ki naj bi jo omogočali različni kronološki sistemi. Trenutno stanje raziskav na tem področju je tako, da imamo sicer na voljo precej različnih sistemov, ki pa so med sabo nezdružljivi, pogosto zgrajeni na zgrešenih predpostavkah in v marsičem dokazljivo napačni.

Cilj predmeta je poglobljena in kritična seznanitev z obstoječimi kronološkimi sistemi poznega latena na prostoru od Iberskega polotoka prek južne Francije, severne Italije in jugovzhodnih Alp do spodnjega Podonavja, z arheološkimi viri, ki so na voljo za izdelavo relativne in absolutne kronologije, in z načinom izdelave novih, ustreznejših regionalnih kronoloških sistemov, kot tudi nadregionalnega kronološkega sistema.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Ustrezni kronološki sistemi so pogoj za relativno in absolutno časovno opredelitev zaključenih najdiščnih celot (npr. grobov, zakladnih najdb, naselbinskih objektov in zaključenih skupkov, vodnjakov) in arheološkega gradiva, ki ga na podlagi najdiščnega okolja ni mogoče ožje datirati (to so npr. vodne najdbe, detektorske najdbe iz naselbin in najdbe iz neohranjenih grobnih celot). Obstoječi kronološki sistemi poznega latena se med seboj razlikujejo glede števila časovnih stopenj, njihovega poimenovanja, vsebine in absolutne starosti.

Posebna pozornost bo posvečena predstavitvi arheoloških virov, ki so na voljo za izdelavo relativnokronoloških stopenj. Za določitev absolutne kronologije pa pridejo v poštev razen redkih dendrokronoloških datumov zlasti nekateri uvoženi predmeti (npr. rimski republikanski novci, keramika, srebrne in bronaste posode), arheološko oprijemljivi zgodovinski dogodki (npr. osvojitev Alezije v Franciji) ter potopljene ladje.

Uvoženi predmeti (npr. srebrne in bronaste posode) omogočajo tudi medsebojno vzporejanje kronoloških sistemov poznega latena na prostoru od Iberskega polotoka do spodnjega Podonavja.

1. Kronološki sistemi poznega latena:

  • zgodovina raziskav;
  • arheološki viri;
  • relativna kronologija;
  • absolutna kronologija;
  • kontinuiteta in diskontinuiteta;
  • lokalni, regionalni in nadregionalni kronološki sistemi.

 

2. Regionalni kronološki sistemi:

  • Iberski polotok, južna Francija, severna Italija, jugovzhodne Alpe, hrvaško- srbsko Podonavje, spodnje Podonavje.

 

3. Medsebojno vzporejanje regionalnih kronoloških sistemov poznega latena

 

4. Nadregionalni kronološki sistem

 

Temeljna literatura in viri

  • Božič, D. 1981. Relativna kronologija mlajše železne dobe v jugoslovanskem Podonavju. Arheološki vestnik 32: 315-347.
  • Božič, D. 1999. Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit Jahr 1964. Arheološki vestnik 50: 189-213.
  • Božič, D. 2008. Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljana.
  • De Marinis, R. 1986. L’età gallica in Lombardia (IV – I secolo a.C.): risultati delle ultime ricerche e problemi aperti. V: Atti del 2° Convegno Archeologico Regionale, Como: 93-173.
  • Duval, A., J.-P. Morel in Y. Roman ur. 1990. Gaule interne et Gaule méditerranéenne aux IIe et Ier siècles avant J.-C. : confrontations chronologiques. Paris.
  • Feugère, M. in C. Rolley ur. 1991. La vaisselle tardo-républicaine en bronze. Dijon.
  • Guštin, M. 1991. Posočje. Posočje in der jüngeren Eisenzeit. – Ljubljana.
  • Luik, M. 2002. Die Funde aus den römischen Lagern um Numantia im Römisch- Germanischen Zentralmuseum. Mainz.
  • Martin-Kilcher, S. 1998. Gräber der späten Republik und der frühen Kaiserzeit am Lago Maggiore: Tradition und Romanisierung. V: Bestattungssitte und kulturelle Identität, Köln: 191-252.
  • Rustoiu, A. 1997. Fibulele din Dacia preromană (sec. II î.e.n. – I e.n.). Bucureşti.

 

Načini ocenjevanja

Aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarjih, priprava seminarske naloge in izpit.

Ocenjevanje kompetenc:

  • S seminarsko nalogo študentke in študentje pokažejo sposobnost analitičnega razumevanja problematike, kompetence pri izboru literature, sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in nivo uporabe pisne besede.
  • Ustni izpit je namenjen ocenjevanju pridobljenega znanja, ki ga je študentka oz. študent pridobil na predavanjih, pri branju in analiziranju obvezne in dodatne literature ter sposobnosti razumevanja in podajanja obravnavane snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Arheologija zgodnjega srednjega veka ǀ

Doc. dr. Benjamin Štular,

ECTS: 6

Arheološke analize nekeramičnih najdb železne dobe ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Interdisciplinarno raziskovanje arheoloških najdišč ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Koliščarska doba na območju jugovzhodnih Alp ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Od drobnih arheoloških najdb do zgodovine ǀ

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6

Rimska mesta med Jadranom in Donavo ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

ECTS: 6

Romanizacija ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6

Zakladne najdbe orodja latenske in rimske dobe ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

ECTS: 6