OPIS PREDMETA

Medbesedilnost in kulturni spomin


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 43

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Red. prof. dr. Marko Juvan

ECTS: 6

Obseg:
Vrsta predmeta:
Jeziki:
Metode poučevanja in učenja:

Vzgojno-izobraževalni smotri

Predmet seznanja študentke in študente z dvema pojmoma, ki oblikujeta razmerje med tradicijo in sodobnostjo – medbesedilnostjo in kulturnim spominom. Opiše zgodovino in pomen obeh pojmov ter kritično prikaže njune teoretske podlage. Pozornost posveča interakciji književnosti z ostalimi kulturnimi praksami, ki z meddiskurzivnim obtokom mnemov ter mehanizmi spomina in pozabe vzpostavlja skupinske identitete. Študentje in študentke spoznavajo dejavnike, institucije, žanre in oblike, prek katerih literatura formira in preoblikuje kulturni spomin (od življenjepisja do zgodovinske proze). Pri tem se posvečajo predvsem sredstvom medbesedilnosti, kot so mnemotehnika, topika, aluzija, citat, priredba, parodija, posnemanje, polemika, vpliv, transpozicije iz ene umetnosti v drugo itn.

 

Pridobljene kompetence

Študentke in študentje se naučijo metod branja, ki literarna dela postavljajo v zgodovinske kontekste, upoštevajoč dialektiko procesualnosti in trajanja. Sodobne teoretske koncepte znajo uporabljati v analizah starejšega gradiva. Na metateoretski ravni se zavedajo, kako so teoretski pojmi odvisni od določene znanstvene paradigme. V perspektivah medbesedilnosti in kulturnega spomina spoznajo slovensko književnost od srednjega veka do konca 20. stoletja. V širšem primerjalnem kontekstu odkrivajo dialoškost in konfliktnost oblikovanja kulturnih identitet. S tem so pripravljeni na medkulturne komunikacije današnjega časa.

 

Vsebina

Književnost je eden izmed medijev kulturnega spomina, saj se prek literarnih žanrov, form, tem, podobja, zgodb in motivov skozi daljša zgodovinska obdobja ohranjajo vzorci mišljenja in čutenja, vplivajo na spomine in percepcije posameznikov in na oblikovanje družbenih identitet. Takšno vlogo literarnemu diskurzu po eni strani zagotavljajo institucionalizirane prakse (od založništva in kritike prek filološko-zgodovinskih strok do šolstva), vpletene v graditev literarnega kanona in proizvodnjo kategorij estetsko-razlagalnega jezika. Po drugi strani pa si je tudi literarni diskurz razvil mehanizme, s katerimi se umešča na sečišča zgodovinsko gibljivih razmerij do svoje lastne preteklosti, kulturne tradicije in do sodobnih družbenih diskurzov. Med temi sredstvi je najpomembnejša medbesedilnost, ki izvorno pomeni:

  • da je vsako besedilo dejavno vpeto v verigo diskurza;
  • da se besedilni subjekt vzpostavlja s sprejemanjem in preoblikovanjem znakovnega gradiva iz obstoječih označevalnih praks;
  • da se na ta način v besedilo vpisujeta historičnost in družbenost, besedilo pa deluje na svoj kontekst.

Prek oblik in žanrov medbesedilnosti, kakršni so citat, imitacija, aluzija ali parodija, se literatura v zgodovinsko-razvojnih procesih samouravnava (autopoiesis), vzpostavlja kontinuitete, a tudi odklone, subverzije in prelome. Problematiko kulturnega spomina, literarnega diskurza in medbesedilnosti bodo predavanja in seminarji obravnavali teoretsko in ob študijah primerov iz slovenske literarne zgodovine.

Razpored:

    • Teorija in zgodovina koncepcij spomina in medbesedilnosti:
  • individualni in kolektivni spomin;
  • pojmovanja spomina od antike do modernosti;
  • spomin in pozaba;
  • kolektivni in kulturni spomin;
  • literatura in kulturni spomin;
  • medbesedilnost kot medij kulturnega spomina;
  • zgodovinski oris medbesedilnosti.
    • Vloga topike v starejši in novejši književnosti:
  • pojem topos in evropski kontekst topike;
  • topika v Brižinskih spomenikih in baročnih pridigah;
  • topika v romantični in postromantični poeziji (Prešeren, Jenko).
    • Formiranje medbesedilnih nizov, vpletenih v imaginarij nacionalne zavesti:
  • pojem medbesedilni niz;
  • folklorni in umetni medbesedilni nizi;
  • primeri medbesedilnih nizov ob ključnih besedilih (Krst pri Savici, Sonetni venec).
    • Postopki in funkcije modernističnega in postmodernističnega citatnega obujanja slovenske kulturne tradicije:
  • dekonstruktivne strategije (avantgarde);
  • mitologizacija, profanizacija in igra (modernizem);
  • ustvarjanje kot recikliranje (postmodernizem).
    • Vznikanje slovenskega literarnega polja v kontekstu klasike, modernih nacionalnih literatur in svetovne književnosti:
  • nova pojmovanja vpliva;
  • problem »nacionalnega« kot enote literarnega zgodovinopisja;
  • semiosfera, geokritika in medkulturni dialog;
  • nacionalna literatura, svetovna literatura, medliterarni centrizmi in medliterarne skupnosti.

Poleg glavnega izvajalca pri predmetu sodelujejo tudi gostje, predvsem sodelavci in sodelavke Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Teme, s katerimi sodelavke in sodelavci dopolnjujejo gornji učni načrt, so: (avto)biografski diskurz, ustanove in prakse kanonizacije, tradicija pridigarske proze, zgodovina knjige in cenzure, zgledovanje slovenskega baroka po italijanski kulturi. 

 

Seminarji 

Seminarsko delo pomeni dograjevanje, praktično usvajanje in preverjanje znanj, ki jih posredujejo predavanja in konsultacije. Poteka z diskusijami ob referatih in koreferatih študentov in študentk. Zaključek seminarskega dela je za vsakega študenta oz. študentke seminarska naloga, ki je skupaj z zagovorom glavna oblika preverjanja znanja.

 

Povezava z drugimi predmeti

Predmet sodi v literarno vedo, navezuje pa se tudi na predmete s področij folkloristike, kulturne antropologije in etnologije, zgodovinopisja, zgodovinskega jezikoslovja in sociologije kulture.

 

Učbeniki in učni pripomočki

  • Allen, Graham (2000): Intertextuality. London – New York: Routledge.
  • Assmann, Aleida – Harth, Dietrich, ur. (1991): Mnemosyne: Formen und Funktionen der kulturellen Erinnerung. Frankfurt na Majni: Fischer Taschenbuch Verlag.
  • Assmann, Jan (1992): Theoretische Grundlagen. V: J. Assmann: Das kulturelle Gedächtnis: Shrifit, Erinnerung und politische Identität in frühen Hochkulturen. München: Beck. 14-160.
  • Assmann, Aleida (2011): Cultural Memory and Western Civilization: Functions, Media, Archives. Cambridge: Cambridge UP.
  • Curtius, Ernst Robert (2002): Evropska literatura in latinski srednji vek. Prev. T. Virk. Ljubljana: LUD Literatura.
  • Dović, Marijan (2012): Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov. Primerjalna književnost 35.3: 71-85.
  • Golež Kaučič, Marjetka (2007): Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in drame Katarina, pav in jezuit. Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU 36.2: 77-113.
  • Halbwachs, Maurice (2001): Kolektivni spomin. Prev. D. Rotar. Spremna beseda T. Kramberger. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Huyssen, Andreas (2003): Present Pasts: Urban Palimpsests and the Politics of Memory. Stanford: Stanford UP.
  • Jurić Pahor, Marija (2007). Memorija in/ali spomin?: raziskovalni trendi in pojmovne zagate. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja 53/54: 204-228.
  • Juvan, Marko (1990): Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: Medbesedilnost recepcije. Ljubljana: Literatura.
  • (1997): O slovenskem literarnem kanonu. V: M. Juvan: Domači Parnas v narekovajih: Parodija in slovenska književnost. Ljubljana: LUD Literatura. 197-212.
  • (2000): Intertekstualnost. Ljubljana: DZS. (Literarni leksikon 45).
  • (2000): Vezi besedila. Ljubljana: Literatura.
  • (2006): Literarna veda v rekonstrukciji: Uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: LUD Literatura.
  • (2008): History and Poetics of Intertextuality. West Lafayette: Purdue UP.
  • (2012): Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura.
  • Lachmann, Renate (1990): Mnemotechnik und Simulakrum. V: R. Lachmann: Gedächtnis und Literatur: Intertextualität in der russischen Moderne. Frankfurt na Majni: Suhrkamp. 13-50.
  • Ricoeur, Paul (2004): Memory, History, Forgetting. Prev. K. Blamey, D. Pellauer. Chicago – London: Chicago univ. press.
  • Samoyault, Tiphaine (2001): L’intertextualité: Mémoire de la littérature. Pariz: Nathan.
  • Škulj, Jola: Literature as a repository of historical consciousness: reinterpreted tales of Mnemosyne. V: Methods for the Study of Literature as Cultural Memory. Ur. R. Vervliet –A. Estor. Amsterdam – Atlanta, GA: Rodopi. 411-419. 
  • Vervliet, Raymond – Estor, Annemarie, ur. (2000): Methods for the Study of Literature as Cultural Memory. Amsterdam – Atlanta, GA: Rodopi.

 

Obveznosti študentk in študentov ter ocenjevanje

Aktivno sodelovanje slušateljev in slušateljic na predavanjih (diskusije) in sproten študij literature. Po prvem letniku študija: seminarska naloga v obliki in po standardih znanstvenega članka, ki združuje temo doktorske disertacije s snovjo oz. problematiko, obravnavano v okviru predmeta Medbesedilnost in kulturni spomin. Ustni zagovor članka (s preverjanjem širšega konteksta znanja s področja predmeta).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Izročilo in etika ǀ

Red. prof. dr. Edvard Kovač,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Medbesedilnost in kulturni spomin ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Jurij Fikfak,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi ǀ

Prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6