OPIS PREDMETA

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 45

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Prof. dr. Krištof Jacek Kozak

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študentke in študente s konceptom tragedije ne le znotraj dramskogledališkega obzorja, temveč tudi zunaj njega. Osvetliti želi zgodovino ter sedanji položaj tega v današnjem svetu tako vseprisotnega koncepta. Študentke in študentje bodo tako spoznali osrednja oprijemališča literarnega, gledališkega, filozofskega in družbenoteoretičnega diskurza o tragediji in tragičnem skozi zgodovino vse do danes. Na podlagi predavanj in seminarjev bo predmet vzpodbudil študentke in študente k razmisleku ter samostojnemu raziskovalnemu delu o človeku in njegovi umeščenosti v svet in družbo. 

Namen predmeta je opozoriti tudi na bistveno vez med konceptom in osrednjim pojmom novoveške filozofije, subjektom. Poleg teoretične podlage je namen predavanj tudi analiza sodobnosti ter aplikacija koncepta tragedije na današnja v luči obravnavanega koncepta še kako aktualna dogajanja. 

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Teoretični nastavki za razmislek o tragediji: 
    • Konceptualizacija in aplikacija pojma tragedija (Aristotel);
    • Odnos Rimljanov do tragiške poetike (Horac); 
    • Renesančni eksegeti (Castelvetro, Scaliger); 
    • Klasicistične teoretske predpostavke (Corneille, Racine); 
    • Nemški idealizem in filozofija tragedije (Hegel, Fichte, Schelling, Schlegel); 
    • Postidealistično razumevanje tragedije (Hebbel); 
    • Modernizem in tragedija (Jaspers, Lukács); 
    • Vzpon in padec postmodernizma (Derrida, Foucault, Barthes, Baudrillard); 
    • Rehabilitacija tragedije (Lévinas, Williams, Eagleton). 
  • Osrednja obdobja razvoja tragiških dramskih del: 
    • Grška in rimska antika (Aishil, Sofokles, Evripid; Seneca…); 
    • Renesansa (Elizabetinska dramatika: Johnson, Shakespeare…); 
    • Francoski klasicizem; (Corneille, Racine) 
    • Nemška klasika; (Goethe, Schiller) 
    • Predmoderna tragedija; (Hebbel) 
    • Modernizem in drama absurda (Beckett); 
    • Eksistencializem (Ionesco, Sartre, Genet); 
    • Postmodernizem (sinkretična sodobna dramatika: Koltès, Greig…). 
  • Vprašanja in problemi osrednjih tragiških pojmov ter njihova aplikacija: 
    • Katarza; 
    • Peripetija; 
    • Anagnorisis; 
    • Hibris. 
  • Vloga protagonista kot filozofskega subjekta v tragediji 
    • Stanje individuuma v Antiki: 
    • Razvoj pojma subjekta; 
    • Subjekt znotraj idealističnih filozofskih sistemov; 
    • Modernistični preobrat; 
    • Postracionalni razkroj subjekta; 
    • Postdekonstukcijski proces subjektovega ponovnega oblikovanja. 

 

Temeljna literatura in viri

  • Aristotel. 1982. Poetika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Badiou, Alain. 1982. Théorie du Sujet. Paris: Seuil.
  • Benjamin, Walther. 1977. The Origin of German Tragic Drama. London: NLB.
  • Birkenhauer, Theresia. 2004. Tragedija: delo z demokracijo: Izmera razdalje. Theater der Zeit 11.
  • Eagleton, Terry. 2003. Sweet Violence: The Idea of the Tragic. Oxford; Malden, MA: Blackwell: 1-22, 203-240.
  • Hegel, G. W. F. 2001. Predavanja o estetiki : dramska poezija. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
  • Hristić, Jovan. 2001. O tragediji: deset esejev. Ljubljana: MGL.
  • Kozak, Krištof J. 2003. O tragičnem danes – iz perspektive subjekta in situacije. Primerjalna književnost 26/2.
  • – – -. 2004. Privlačna usodnost: subjekt in tragedija. Ljubljana: MGL.
  • Lévinas, Emmanuel. 1965, Totalité et Infini: Essai sur l’Extériorité. The Hague: Martinus Nijhoff.
  • Lukács, György. 1981. Entwicklungsgeschichte des Modernen Dramas. Ed. Frank Benseler. Darmstadt: Luchterhand.
  • – – -. 1974. The Metaphysics of Tragedy. Soul and Form. Georg Lukács. London: Merlin Press: 152-74.
  • Miller, Arthur. 1997. Narava tragedije. Nova revija 16: 232-34.
  • – – -. 1997. Tragedija in navadni človek.” Nova revija 16: 235-37.
  • Nietzsche, Friedrich. 1995. Rojstvo tragedije iz duha glasbe. Ljubljana: Karantanija.
  • Steiner, George. 1990. A note on Absolute Tragedy. Journal of Literature & Theology 4/2: 147-56.
  • – – -. 2002. Smrt tragedije. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
  • Szondi, Peter. 1964. Versuch über das Tragische. 1961. Frankfurt am Main: Insel.
  • Taylor, Charles. 1989. The Surces of Self. The Making of the Modern Identity. Cambridge: Harvard University Press. 
  • Unamuno, Miguel de. 1983. Tragično občutje življenja. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Wilkoszewska, Krystyna. 1986. On the Experience of the Tragic. Philosophica 38/2: 27-40.
  • Williams, Raymond. 1966. Modern Tragedy. London: Chatto; Windus.
  • Zima, Peter. V. 2002. Theorie des Subjekts: Subjektivität und Identität zwischen Moderne und Postmoderne. Tübingen: Francke.

 

Načini ocenjevanja

Obveznosti študentov sestojijo iz aktivne udeležbe na predavanjih in seminarskih vajah, torej iz sprotnega prebiranja študijske literature in diskusijskih prispevkov. Ocena pri predmetu se oblikuje na podlagi študentkine in študentove aktivnosti oziroma udeležbe v diskusijah ter ocene zaključne oziroma izpitne naloge, ki je obsežnejša, samostojna raziskovalna naloga.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Izročilo in etika ǀ

Red. prof. dr. Edvard Kovač,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Medbesedilnost in kulturni spomin ǀ

Red. prof. dr. Marko Juvan,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Jurij Fikfak,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Tragedija v gledališču, kulturi in družbi ǀ

Prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6