Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII. stopnje.

Vsebina:

Predmet celovito zajema upravljanje s prostorom, pri čemer se osredotoča na akterje (posameznike, gospodarske subjekte, upravo) na različnih teritorialnih ravneh. Naslavlja odnos med posameznikom in naravo ter splet in učinke delovanja različnih družbenih akterjev v prostoru.

Podrobneje predmet naslavlja:

• vpliv družbe in posameznikov na razvoj prostorskih struktur,
• vlogo različnih družbenih skupin v prostoru,
• upravljanje prostora,
• organiziranost družbe in prostora,
• prostorske in družbene spremembe,
• učinke politik v prostoru,
• razmerja med akterji v družbi in prostoru,
• urbano-ruralne odnose,
• metropolitanizacijo,
• participativno planiranje.

Posebej naslavlja manj zastopane teme, npr. geografija starosti, subjektivna znanja posameznikov in vedenje.

Temeljni literatura in viri:

• Nared, J., Bole, D. (eds.) 2020: Participatory research and planning in practice. Springer, Cham.
• Nared, J. 2007: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike. Ljubljana.
• Nayak, A. Jeffrey, A. 2011: Geographical Thought. An Introduction to Ideas in Human Geography, 1st Edition. Routledge.
• Progress in Human Geography. Sage.
• Economic Geography. Taylor & Francis.
• Regional Studies. Taylor and Francis.

Cilji in kompetence:

Predmet bo študente in študentkeusmeril v preučevanje procesov v prostoru in družbi, pri čemer bodo študentke in študenti prepoznavali ključne akterje, politike ter smernice razvoja ter jih razlagali s pomočjo sodobnih razvojnih konceptov ter teorij. Pri tem bo preučevanje usmerjeno v strukturne in procesne vidike razvoja, in sicer bodo študentke in študenti na podlagi poznavanja prostorskih, socialnih in ekonomskih dejavnikov prepoznavali dobre prakse razvoja in upravljanja prostora in družbenih procesov.

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje teorij, konceptov, modelov in metod s področja prostora in družbe
• sposobnost opredeljevanja ključnih razvojnih teženj ter navezava le teh na razvojne teorije
• sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev ter načinov za njihovo vključevanje v razvojne procese
• identificiranje metodoloških pristopov, s katerimi je možna znanstvena obravnava razvojnih procesov na izbranem območju

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelek (100 %)