Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• temeljni koncepti razmejitve med podeželjem in mestom, ruralni-urbani kontinuum
• sodobni procesi socialne, ekonomske in prostorske preobrazbe podeželja ter njegovih funkcij
• eksogeni in endogeni koncept razvoja podeželja
• ruralni sistemi
• raba tal kot kazalnik procesov na podeželju
• oskrba in storitve na podeželju
• razvojni potencial naravne in kulturne dediščine za trajnostni razvoj podeželja
• javno in skupno dobro v kulturni pokrajini

Temeljni literatura in viri:

• Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana.
• Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana.
• Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Založba ZRC SAZU, Ljubljana.
• Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Ljubljana, str. 7‒64.
• Logar, E.2019: Primerjalna analiza učinkov druženja in sodelovanja v prostovoljnih gasilskih društvih na primerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 91-2.
• izbor aktualnih člankov s področja predmeta

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je predstaviti proces preobrazbe podeželja, njegovo funkcijsko-gospodarsko diverzifikacijo in temeljne koncepte razvoja podeželja. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju spreminjajočega odnosa med podeželskimi in mestnimi območji, spodbujanju obojestranskih povezav za doseganje večje prostorske kohezije ter preprečevanju odliva človeškega in socialnega kapitala iz podeželskih območij. Predstavljena bo spremenjena demografska slika podeželja ter nove zahteve glede dostopnosti storitev in oskrbe. Študentje se bodo natančneje seznanili z značilnostmi podeželske kulturne pokrajine, procesi, ki so jo preoblikovali ter javnim in skupnim dobrim v njej. Predstavljena bodo tudi osnovna izhodišča trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter kulturno dediščino na podeželju.

Predvideni študijski rezultati:

• prepoznavanje temeljnih procesov socialne, ekonomske in prostorske preobrazbe podeželja
• prepoznavanje razvojnih potencialov podeželskih območij
• upoštevanje ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika dostopnosti storitev in (osnovne) oskrbe na podeželskih območjih ter iskanje inovativnih možnosti za njihovo zagotavljanje v okviru regionalnega načrtovanja
• sposobnost usklajevanja varovalnih in razvojnih ukrepov trajnostnega upravljanja kulturnih pokrajin

Načini ocenjevanja:

Izpit (90 %), seminarska naloga (10 %).