Krasoslovje (2. stopnja)

Koordinator

Dr. Mitja Prelovšek Znanstveni sodelavec na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU


05 700 19 21

Slovenija je dežela matičnega in klasičnega krasa z dolgo zgodovino raziskav na krasu. Modul naslavlja izjemno raznoliko multi- in interdisciplinarno znanje o kraških pojavih, ki se je tod razvilo, kot tudi o metodah njegovega proučevanja, tako terenskega kot tudi laboratorijskega. Usmerjen je v povezovanje različnih spoznanj, pristopov in metodologij, s katerimi se na krasu soočajo različne vede. Tako naslavlja vse sfere (geo-, hidro-, atmo-, bio-), kraško površje in podzemlje kot tudi aplikativne vidike varovanja naravne in kulturne dediščine na krasu, rabe naravnih virov in nevarnosti življenja na krasu. Modul krasoslovje je tako priložnost za splošno poznavanje področja krasoslovja kot tudi priložnost za poglabljanje specifičnega znanja o kraških pojavih.

Uvod v področje krasoslovja predstavlja predmet Osnove krasoslovja, ki je obvezen za vse študentke in študente magistrskega študija 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju in naslavlja splošne vsebine s področja kraških pojavov. Modul nadalje sestavljajo trije obvezni predmeti, ki se osredotočajo na temelje proučevanja krasa, to je geologija, geomorfologija in hidrogeologija krasa. Slednje dopolnjuje pet izbirnih predmetov, ki naslavljajo specifične in poglobljene vsebine krasoslovja tako s temeljnega kot tudi aplikativnega vidika. Predmete izvajajo pretežno raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU z mednarodnimi izkušnjami in z različno osnovno izobrazbo kar krepi diverzificiranost modula z vidika različnosti pristopov. Medtem ko so osnovni predmeti splošni in izrazito teoretski, prihaja tekom študija vse bolj do izraza tako specifičnost in aplikativnost. Študijske vsebine obsegajo predavanja in samostojno delo, sestavina vseh predmetov je tudi praktično terensko delo, ki se ponekod dopolnjuje z laboratorijskimi vajami. Biološke in mikrobiološke vsebine krasoslovja so na voljo v izbirnih predmetih študijske smeri Biodiverziteta, ekologija in evolucija.

 

Cilji modula:

  • seznanjanje s splošnimi in specifičnimi multi- in interdisciplinarnimi pretežno naravoslovnimi raziskavami krasa, razvoj sposobnosti razumevanja in povezovanja različnih vsebin,
  • poznavanje diverzificiranega skupka metodoloških pristopov s strani različnih naravoslovnih ved, ki delujejo na področju krasoslovja,
  • horizontalno povezovanje vsebin, zlasti z drugima komplementarnima študijskima smerema krovnega magistrskega programa Vede o Zemlji in okolju,
  • vertikalno poglabljanje vsebin, tudi z vključevanjem vsebin drugih relevantnih študijskih programov,
  • pridobivanje teoretičnih in praktičnih izkušenj pri študijskem procesu,
  • razvoj sposobnosti kritičnega mišljenja ter raziskovalnega dela s sodobnimi metodološkimi pristopi zbiranja, analize in interpretacije podatkov,
  • usposobljenost za samostojno raziskovalno delo, prenosa spoznanj v prakso ter predstavitve spoznanj (seminar, predavanje, zagovor dela).

Obravnavane vsebine študijske smeri so raziskovalni rezultat številnih generacij domačih in tujih krasoslovk in krasoslovcev, ki so jih s svojim raziskovalnim delom nadgradili tudi nosilci in nosilke predmetov in drugi predavatelji in predavateljice. Zaradi aktualnega stika slednjih s stroko in raziskavami so študijske vsebine vpete v aktualno raziskovalno delo na nacionalnih projektih in programu kot tudi delo na mednarodnih projektih. Za vse nosilce in nosilke predmetov je značilna mednarodna vpetost kar zagotavlja relevantnost, aktualnost in sodobnost obravnavanih vsebin. Poseben poudarek študija je na metodologiji, kjer študente vpeljujemo v delo s sodobno tehnologijo ob poznavanju starejših raziskovalnih metod.

Modul ponuja širok potencial, kjer predstavlja omejitev za pridobivanje praktičnega znanja zgolj motivacija študenta oz. študentke za raziskovalno delo. Zaradi raznolikosti oz. multidisciplinarnosti krasoslovja je na voljo veliko aktualnih in praktičnih raziskovalnih vsebin, ki se tičejo proučevanja in upravljanja s kraškimi vodami, naravno in kulturno dediščino na krasu ter (turističnimi) jamami. V izrazito temeljne raziskave so vključene zlasti vsebine geomorfologije krasa, fizikalne speleologije in speleogeneze ter proučevanje tektonskih struktur na krasu. Vsem študentom in študentkam predstavimo raziskovalno delo v kemijskem in mikrobiološkem laboratoriju, bolj motiviranim pa omogočamo tudi izvedbo individualnih naprednejših raziskav, če je pri tem možno zagotoviti varnost.

Izbirni predmeti modula z nosilci in nosilkami

Geologija krasa ǀ

Izr. prof. dr. Martin Knez,

ECTS: 9

Geomorfologija krasa ǀ

Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna,

ECTS: 9

Hidrogeologija krasa ǀ

Izr. prof. dr. Metka Petrič,

ECTS: 9

Ekohidrološki procesi in pritiski na krasu ǀ

Doc. dr. Nataša Viršek Ravbar,

ECTS: 6

Kras in tektonske strukture ǀ

Izr. prof. dr. Stanka Šebela,

ECTS: 6

Uporabno krasoslovje ǀ

Red. prof. dr. Tadej Slabe,

ECTS: 6

Fizikalna speleologija in speleogeneza ǀ

Izr. prof. dr. Franci Gabrovšek,

ECTS: 6