Inštitut se mednarodno prepoznavno posveča sistematični in interdisciplinarni obravnavi književnosti. S sodobnimi metodami in s tehnikami digitalne humanistike zbira, raziskuje in objavlja literarne vire, zgodovinsko interpretira starejše slovensko slovstvo, z vidikov primerjalne književnosti in prostorskih študij analizira slovensko književnost 19. in 20. stoletja, razvija inovativne pristope k literarni teoriji (koncepcije literarnega sistema, diskurza, žanra, pripovedi) ter reflektira zgodovino in metode literarne vede.

Izhodišče modula je koncept literature kot diskurza s posebnimi družbenimi funkcijami. Izbirni predmeti modula takó razumljeno literaturo obravnavajo teoretsko, tekstološko, historično in primerjalno v različnih kontekstih, kot so:

• sistem proizvodnje, posredovanja, sprejemanja in obdelave besedil;
• sistem medijev (rokopisi, tisk, knjiga, digitalni mediji);
• literarne institucije (založništvo, društva, knjižnice, literarna veda, literarni kanon itn.);
• družbeno-kulturna razmerja in diskurzi (religija, ekonomija, politika, umetnosti, filozofija itn.);
• družbeni in naravni prostor;
• odnosi med literaturami (regionalni, svetovni).

Predavateljice in predavatelji v svojih raziskavah uporabljajo širok spekter metod: tekstološko-filološke, digitalnohumanistične, idejno- in kulturnozgodovinske, hermenevtične, strukturalno-formalne, sociosemiotične, sistemske, primerjalnoestetske in dialoško komparativistične. Z njimi bodo na predavanjih in seminarjih obravnavali ustvarjalce, besedila, prakse, idejne tokove, stile in zvrsti slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti.

Slušateljice in slušatelje bomo vključevali v tekoče raziskovalne projekte in druge dejavnosti Inštituta. Tuji gostujoči predavatelji in predavateljice bodo program dopolnjevali s svojo ekspertizo in metodološkimi pristopi, obenem pa študirajočim omogočili primerjavo med domačimi in tujimi dosežki stroke.