Urnik

Tretji rok predstavitev tem doktorskih disertacij v študijskem letu 2020/2021

V septembru bodo potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

V okviru 3. roka študijskih obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I. in III. v 2020/2021 vas vabimo na predstavitve tem doktorskih disertacij:

Ponedeljek, 13. september 2021

• ob 14. uri bo dr. Urška Perenič predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Kulturna zgodovina pisala pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja: Postati meščanka med različnimi kulturnimi svetovi: Primer Luize Crobath Pesjak.
• ob 15. uri bo Neja Tomšič na modulu Kulturna zgodovina predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom prof. dr. Bojane Kunst: Soočanje s kolonialno zgodovino Konga skozi dokumentarni film v galeriji.
• ob 16. uri bo Dragan Petrevski na modulu Kulturna zgodovina predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo pisal pod mentorstvom dr. Martina Pogačarja: K uporabi teorije hibridnih medijskih memov v procesu oblikovanja in vzdrževanja kolektivnih spominov na Jugoslavijo v svetu družbenih omrežjih. Primer: YouTube.
• ob 17. uri bo Lucija Mandić predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Literatura v kontekstu pisala pod mentorstvom dr. Andrejke Žejn in dr. Monike Deželak Trojar: Oddaljeno branje slovenskega romana.
• ob 18. uri bo Jernej Kusterle na modulu Literatura v kontekstu predstavil doktorsko disertacijo, ki jo končuje pod mentorstvom prof. dr. Marka Juvana in somentorstvom doc. dr. Luke Vidmarja: Estetika grdega v slovenski moderni poeziji.

Torek, 14. september 2021

• ob 14. uri bo Rok Mrvič predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost pisal pod mentorstvom doc. dr. Barbare Ivančič Kutin in somentorice doc. dr. Saše Babič: Klasifikacija in analiza slovenskih kratkih folklornih obrazcev.
• ob 15. uri bo Nastja Slavec na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Nataša Gregorič Bon in somentorstvom prof. Pia Perez Aldasora (Univerze v Baskiji): Dancing as an Euskaldun: experiences and subjectivities of Basque speakers and dancers [Plesati kot Euskaldun: doživljanja in subjektivitete baskovskih govorcev in plesalcev].
• ob 16. uri bo Aleksandra Gačić na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Maje Petrović Šteger: Samoosmislitev znotraj želje, ki se ne more izpolniti: nezmožnost zanositve v urbanih predelih Etiopije.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah je obvezna za opravljanje obveznosti Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

 ***Povzetke predstavitev ter način izvedbe dogodka bomo objavili naknadno.***

Tretji rok predstavitev tem doktorskih disertacij v študijskem letu 2020/2021

V septembru bodo potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

V okviru 3. roka študijskih obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I. in III. v 2020/2021 vas vabimo na predstavitve tem doktorskih disertacij:

Ponedeljek, 13. september 2021

• ob 14. uri bo dr. Urška Perenič predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Kulturna zgodovina pisala pod mentorstvom red. prof. dr. Ota Lutharja: Postati meščanka med različnimi kulturnimi svetovi: Primer Luize Crobath Pesjak.
• ob 15. uri bo Neja Tomšič na modulu Kulturna zgodovina predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom prof. dr. Bojane Kunst: Soočanje s kolonialno zgodovino Konga skozi dokumentarni film v galeriji.
• ob 16. uri bo Dragan Petrevski na modulu Kulturna zgodovina predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo pisal pod mentorstvom dr. Martina Pogačarja: K uporabi teorije hibridnih medijskih memov v procesu oblikovanja in vzdrževanja kolektivnih spominov na Jugoslavijo v svetu družbenih omrežjih. Primer: YouTube.
• ob 17. uri bo Lucija Mandić predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Literatura v kontekstu pisala pod mentorstvom dr. Andrejke Žejn in dr. Monike Deželak Trojar: Oddaljeno branje slovenskega romana.
• ob 18. uri bo Jernej Kusterle na modulu Literatura v kontekstu predstavil doktorsko disertacijo, ki jo končuje pod mentorstvom prof. dr. Marka Juvana in somentorstvom doc. dr. Luke Vidmarja: Estetika grdega v slovenski moderni poeziji.

Torek, 14. september 2021

• ob 14. uri bo Rok Mrvič predstavil temo doktorske disertacije, ki jo bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost pisal pod mentorstvom doc. dr. Barbare Ivančič Kutin in somentorice doc. dr. Saše Babič: Klasifikacija in analiza slovenskih kratkih folklornih obrazcev.
• ob 15. uri bo Nastja Slavec na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Nataša Gregorič Bon in somentorstvom prof. Pia Perez Aldasora (Univerze v Baskiji): Dancing as an Euskaldun: experiences and subjectivities of Basque speakers and dancers [Plesati kot Euskaldun: doživljanja in subjektivitete baskovskih govorcev in plesalcev].
• ob 16. uri bo Aleksandra Gačić na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks predstavila temo doktorske disertacije, ki jo bo pisala pod mentorstvom doc. dr. Maje Petrović Šteger: Samoosmislitev znotraj želje, ki se ne more izpolniti: nezmožnost zanositve v urbanih predelih Etiopije.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah je obvezna za opravljanje obveznosti Raziskovalnega seminarja I. in II. in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

 ***Povzetke predstavitev ter način izvedbe dogodka bomo objavili naknadno.***

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje literarnih ved, dr. Andrejka Žejn:

Tradicionalni in kvantitativni pristopi v raziskavah slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja.

Nastopno predavanje bo v sredo, 15. septembra 2021, ob. 11. uri, po spletni seji ZOOM.

Medtem ko je prvi slovenski roman izšel v začetku šestdesetih let 19. stoletja, je bil pomemben mejnik v razvoju slovenske pripovedi postavljen že leta 1836 s povestjo Janeza Ciglerja Sreča v nesreči. Prva slovenska izvirna pripoved pomeni točko obrata od prevedene k tudi izvirni slovenski literarni pripovedni tradiciji. Ciglerjevo delo je mogoče uvrstiti v kontekst pretekle slovenske pripovedne tradicije ter sočasne nemške in iz nemščine prevedene žanrsko sorodne literature. Ob izsledkih t. i. tradicionalnega raziskovanja bodo predstavljeni tudi rezultati računalniško podprte kvantitativne stilometrične analize. Predstavili bomo zgodovino metode in opredelili njeno vlogo v literarnih raziskavah ter na primeru slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja ugotavljali, kako rezultati analize, ki temelji na primerjavi pogostosti najpogostejših nepolnopomenskih besed v besedilih, bodisi potrjujejo ali dopolnjujejo že znano ter kažejo na možnosti novih raziskav.

Dr. Andrejka Žejn je asistentka z doktoratom na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s kritičnim prepisom in jezikoslovno analizo neznanih rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje literarnih ved, dr. Monika Deželak Trojar:

Povezovalni vidiki duhovne dramatike v zgodnjem novem veku na Slovenskem.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 16. septembra 2021, ob. 10. uri, po spletni seji ZOOM.

Predavanje bo orisalo začetke duhovne dramatike v širšem evropskem prostoru in predstavilo njen postopni razcvet ter njene pojavne oblike v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Na podlagi ohranjenih drobcev celote, ki je nekoč obstajala, a se je večina sledi za njo izgubila, bo opozorilo na pestro, živahno in med seboj presenetljivo prepleteno dramsko dejavnost na širšem slovenskem ozemlju. Osredotočilo se bo na predstavitev duhovne dramatike verskih središč, povezanih z jezuiti in kapucini, omenilo pa bo tudi druge zanimive primere na Slovenskem (verske igre v Rušah, procesije in pasijonske igre na Ptuju, Loki pri Zidanem Mostu, Marija Gradcu pri Laškem, Tržiču in Kamniku). Cilj predavanja je pokazati, da je bila duhovna dramatika povezan in razvijajoč se organizem, ki je sledil duhu časa, se spretno prilagajal razmeram in odločilno vplival na razvoj evropske dramatike ter gledališča.

Dr. Monika Deželak Trojar je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s slovenskim slovstvom 17. in 18. stoletja ter zgodovinopisjem 17. stoletja in s svojim raziskovalnim delom sodeluje pri inštitutskih in drugih projektih.

Vabljeni!