12
-
M. Vesel: Filozofija in znanstvena revolucija
M. Vesel: Filozofija in znanstvena revolucija
12. 04. 2021 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: FILOZOFIJA IN ZNANSTVENA REVOLUCIJA
Predavatelj: izr. prof. dr. Matjaž VESEL
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V ponedeljek, 12. aprila 2021 bo ob 17. uri po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 835 9633 8999, Passcode: 141929)s ciklom dveh predavanj v okviru predmeta Filozofija in znanstvena revolucija pričel izr. prof. dr. Matjaž Vesel:
Newton proti Descartesu.
Isaac Newton se je v zgodovino človeške misli zapisal tudi z vzpostavitvijo razlikovanja med absolutnim in relativnim pomenom temeljnih naravno-filozofskih ali fizikalnih pojmov časa, prostora, mesta in gibanja. V sholiji k začetnim definicijam svojega revolucionarnega dela Matematični principi filozofije narave, ki je znana kot »Sholija o času in prostoru«, bolj pravilno pa bi jo bilo imenovati »Sholija o času, prostoru, mestu in gibanju«, tako zapiše, da so ti izrazi sicer »vsem zelo dobro poznani«, a da je treba vzeti v zakup, da so običajnim ljudem poznani samo na podlagi »razmerja do zaznavnih stvari«, ki so vir predsodkov. Da bi te predsodke odpravili, moramo razlikovati med absolutnim (resničnim, matematičnim) in relativnim (navideznim/pojavnim, običajnim) pomenom.
Čeprav daje Newtonovo razmišljanje videz popolne abstraktnosti, je v ozadju teh premislekov na delu zelo konkreten nasprotnik: Descartesova filozofija narave. To je lepo razvidno iz Newtonovega mladostnega rokopisa O težkosti (De gravitatione), v katerem podrobno kritizira Descartesova pojmovanja, rešitve, ki jih razvije, pa so zelo podobne tistim iz omenjene sholije.
Drugo predavanje bo v ponedeljek, 19. aprila 2021, tudi ob 17. uri, na isti ZOOM povezavi. Vabljeni!
See more details
•
|
13
-
Peter Klepec: Korona kot nočna mora
Peter Klepec: Korona kot nočna mora
13. 04. 2021 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Psihoanaliza in družbena vez
Nosilca predmeta: izr. prof. dr. Peter Klepec, red. prof. dr. Alenka Zupančič
Predavatelj: izr. prof. dr. Peter Klepec
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V torek, 13. aprila 2021 bo ob 17. uri po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 865 6779 7148, Passcode: 826826) s ciklom dveh predavanj v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez pričel izr. prof. dr. Peter Klepec:
Korona kot nočna mora.
Dve predavanji, ki bosta potekali pod naslovom "Korona kot nočna mora", bosta posvečeni temu, kako lahko s pomočjo psihoanalize pojasnimo dojemanje, razumevanje, a tudi občutenje družbenih sprememb, ki jih prinaša aktualna pandemija Covida-19. Zdi se, da smo se s celotno situacijo, ki jo je povzročila pandemija znašli v »svoji najhujši nočni mori«. Še več, zdi se, da to občutenje ni nekaj posamičnega ali individualnega, saj je ideološko hegemonijo sedanje situacije vzpostavilo razpoloženje ali »štimunga« (v smislu Heideggerjeve Grundstimmung) nočne more. Od tod vprašanje, ki nas bo zanimalo v predavanjih: kaj je sploh nočna môra? Načeloma gre za sanje, v katerih za sanjalca nastopa nekaj skrajno neznosnega, v nekem splošnem smislu pa se nočna mora nanaša na situacijo, ko se tisto (za vsakogar singularno) najhujše ne neha. V predavanjih bomo skušali najprej opredeliti kontekst, v katerega se vpisuje »štimunga« nočne more (obdobje permanentne krize, interregnuma, dialektičnega zastoja, nastopa das Unheimliche, grozljivega), potem pa si bomo ogledali, kaj o nočni mori lahko pove psihoanaliza. Pričeli bomo s Freudom in se kasneje navezali na Ernesta Jonesa, ki v delu On the Nightmare (1951) postavi tezo, da gre pri nočni mori za konflikt/ambivalenco glede »potlačene« seksualne želje/akta. Lacan je v svojem desetem seminarju »Tesnoba« Jonesovo tezo podrobneje opredeli kot pritisk užitka Drugega, kar je sicer združljivo z njegovo lastno tezo o tesnobi kot »umanjkanja manka«, ko se znajdemo preblizu objet petit a. Na koncu predavanj si bomo ogledali vprašanje, ali se je mogoče iz sanj (in seveda tudi nočne more) prebuditi, kar bomo navezali na aktualno situacijo.
Drugo predavanje bo v torek, 20. aprila 2021, tudi ob 17. uri, na isti ZOOM povezavi. Vabljeni!
See more details
•
|
14
-
Andrej Leben: Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem
Andrej Leben: Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem
14. 04. 2021 10:30 - 12:00
ZRC SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana, Slovenija
Gostujoče predavanje po spletni seji ZOOM.
Modul: Literatura v kontekstu
Predavatelj: prof. Andrej Leben, Univerza v Gradcu, Avstrija.
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Andrej Leben z Univerze v Gradcu:
Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem.
Predavanje osvetljuje na podlagi polisistemske teorije Even-Zoharja sodobni avstrijski literarni sistem z vidika večjezičnih literarnih praks priseljenih, nomadskih in manjšinskih avtorjev in avtoric ter s posebnim ozirom na dvojezično literarno polje na Koroškem in literaturo koroških Slovencev. Kot izhodišče prikaza bo služil tudi koncept nadregionalnega interakcijskega prostora, ki ga je razvila raziskovalna skupina na Univerzi v Gradcu in omogoča empirični, neesencialistični pogled tako na sodobno literarno komunikacijo in interakcije, za katere so značilne različne oblike literarne večjezičnosti, kot na tozadevno vlogo literarnih institucij.
Andrej (Andreas) Leben je profesor za slovensko književnost in slovenske kulturne vede na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Je soustanovitelj doktorskega programa Jugovzhodna Evropa in polja odličnosti »Dimenzije evropeizacije«. Vodil je projekt »Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru«. Njegova raziskovalna področja so slovenska književnost 20. in 21. stoletja, avtobiografski diskurz in avtobiografsko pisanje, kulturni transfer, literarna večjezičnost, spominska kultura, literatura in gledališče slovenske manjšine v Avstriji.
Predavanje bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 10.30 uri preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 830 0380 1372, Passcode: 729857).
Vabljeni!
See more details
•
|
15
-
Martin Pogačar: Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?
Martin Pogačar: Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?
15. 04. 2021 16:00 - 17:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Predavanje na ZOOM.
Doktorski študij 3. stopnje: Primerjalni študij idej in kultur
Modul: Kulturna zgodovina
Predmet: Mediji, spomin in zgodovina
Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Petra Svoljšak
Predavatelj: dr. Martin Pogačar
Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel znanstveni sodelavec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Martin Pogačar:
Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?
Predavanje bo v četrtek, 15. aprila 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.
Kaj je konzerva? Kdaj se pojavi in zakaj? Kaj lahko o preteklosti in sedanjosti izvemo, če jo odpremo? Predavanje se najprej posveti zgodovinskemu ozadju izuma konzerve, ter družbenim in zgodovinskim pogojem inovacije in smerem kasnejše industrializacije proizvodnje ter poblagovljenja enega prvih industrijskih prehranskih izdelkov. V nadaljevanju se osredotoči na zgodovino predelovanja rib na Jadranu, ter s tem povezanih družbenih sprememb, tako demografskih, arhitekturnih kot tudi sprememb v medosebnih odnosih. Skozi predstavitev problematike preoblikovanja in propadanja industrije predelave rib, predavanje zaokroži debato s premislekom o konzervi kot mnemotehničnem predmetu, skozi katerega prehajajo in se v njem srečujejo procesi in pomeni vprašanja odnosa med človekom, okoljem in tehnologijo, zlasti v kontekstu industrializacije in modernizacije. Pri tem se osredotoči tudi na metodološki pristop k raziskovanju predmetov in spomina.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
---
Join Zoom Meeting: https://us02web.zoom.us/j/83674088171?pwd=QWZjK0pMa3djeGp5YXN4YklaSEhNZz09
Meeting ID: 836 7408 8171,
Passcode: 587195
See more details
-
Aleš Bunta: Nietzschejeva kritika objektivnosti
Aleš Bunta: Nietzschejeva kritika objektivnosti
15. 04. 2021 19:00 - 20:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Oblikovanje pojmov
Nosilca predmeta: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha
Predavatelj: doc. dr. Aleš Bunta
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V četrtek, 15. aprila, a ob 19. uri bo po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 813 1026 2189, Passcode: 129576)s ciklom dveh predavanj na predmetu Oblikovanje pojmov pričel doc. dr. Aleš Bunta:
Nietzschejeva kritika objektivnosti.
V ciklusu dveh predavanj se bomo posvetili kompleksni in s filozofskega vidika zelo aktualni temi Nietzschejeve kritike objektivnosti. Nietzsche, ki je med drugim podal znamenito tezo »ravno dejstev sploh ni, samo interpretacije so«, velja za enega najostrejših kritikov koncepta objektivnega spoznanja. Takšna ocena je v številnih pogledih nedvomno upravičena: Nietzsche je ne le razvil kritiko vseh obstoječih utemeljitev objektivnega spoznanja, temveč tudi ostro nastopal proti sami težnji po objektivnosti v sodobni filozofiji. Kljub temu, pa izraz »kritika objektivnosti« vsebuje določeno kontroverznost: ne zato, ker Nietzsche ne bi kritiziral tako rekoč vseh oblik pojmovanja objektivnosti, pač pa zato, ker Nietzschejeva kritika objektivnosti v sebi vključuje tudi zahtevo po radikalni preobrazbi samega pojma kritike. V ciklusu predavanj bomo pojasnili nekatere ključne pojme Nietzschejeve epistemologije, pojasnili pa bomo tudi nekatere ključne pojme Nietzschejeve teorije vrednot.
Drugo predavanje bo v četrtek, 22. aprila 2021, prav tako ob 19. uri, na isti ZOOM povezavi.
See more details
• •
|
16
-
Zoltan Dujisin: Assessing the Scholarly Foundations of Post-Communist Memory Politics
Zoltan Dujisin: Assessing the Scholarly Foundations of Post-Communist Memory Politics
16. 04. 2021 16:00 - 17:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Gostujoče predavanje na ZOOM.
Doktorski študij 3. stopnje: Primerjalni študij idej in kultur
Modul: Kulturna zgodovina
Predavatelj: Zoltan Nicolas Dujisin-Muharay
*** English version below***
Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:
Vrednotenje znanstvenih osnov post-komunističnih politik spomina.
Predavanje v angleškem jeziku bo v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM.
Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštitutiTe inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.
Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški Univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.
///
Kindly invited to a public lecture by Zoltan Dujisin at Cultural history study module:
Assessing the Scholarly Foundations of Post-Communist Memory Politics.
The lecture discusses the origins of the anti-totalitarian collective memory pervading Central and Eastern Europe. It first tracks its intellectual origins in anti-communist dissidence, where liberal and conservative dissidents competed to offer the prevailing interpretation of the nature of the communist regime and then moves on to illustrate how the anti-totalitarian discourse was later co-opted by the region's ubiquitous national memory institutes. National memory institutes are understood as hybrid bodies that stand between the field of politics and of history and who seek to impose a dominant interpretation of the communist past. While not the first such institute, Poland's Institute of National Remembrance would emerge as the prime example for other countries to emulate across the post-communist region. The memory institute model was attractive for conservative identity politics as it allowed parties on the right to maintain the notion that post-communist societies are the product of "unfinished revolutions", and that the remnants of the past remain in power and require countering. Moreover, it claims scientific validation: by way of scholarly co-optation (offering superior conditions to young researchers who cannot get jobs in academic institutions), their political narratives are given scholarly legitimation, and are thus ultimately "depoliticized". But memory institutes are more than just a key element of post-communist political competition, they have also been responsible for shifting the EU's collective memory into an increasing acceptance of the equalization of Nazi and Communist crimes.
Zoltán Dujisin is an FSR Incoming Postdoc at UCLouvain and is based in Brussels. His research interests include sociology of knowledge, sociology of journalism, memory politics and political sociology. He obtained his PhD in sociology from Columbia University in New York and was a Marie Curie Leading Fellow based in Erasmus University Rotterdam, where he has continued conducting research on memory institutes. Zoltan worked as a journalist for a decade, corresponding for the global news agency Inter Press Service News and leading Portuguese weekly Expresso from Ukraine, Hungary and the Czech Republic.
Lecture will be on Friday, 16th of April 2021, at 4 P.M. via ZOOM.
---
Join Zoom Meeting
https://us02web.zoom.us/j/86040775268?pwd=Y1lsb2ZaaGFUWkhYald1cG9SV0dydz09
Meeting ID: 860 4077 5268
Passcode: 561333
See Less
See more details
•
|
17
|
18
|
19
-
M. Vesel: Filozofija in znanstvena revolucija
M. Vesel: Filozofija in znanstvena revolucija
19. 04. 2021 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: FILOZOFIJA IN ZNANSTVENA REVOLUCIJA
Predavatelj: izr. prof. dr. Matjaž VESEL
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V ponedeljek, 12. aprila 2021 bo ob 17. uri po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 835 9633 8999, Passcode: 141929)s ciklom dveh predavanj v okviru predmeta Filozofija in znanstvena revolucija pričel izr. prof. dr. Matjaž Vesel:
Newton proti Descartesu.
Isaac Newton se je v zgodovino človeške misli zapisal tudi z vzpostavitvijo razlikovanja med absolutnim in relativnim pomenom temeljnih naravno-filozofskih ali fizikalnih pojmov časa, prostora, mesta in gibanja. V sholiji k začetnim definicijam svojega revolucionarnega dela Matematični principi filozofije narave, ki je znana kot »Sholija o času in prostoru«, bolj pravilno pa bi jo bilo imenovati »Sholija o času, prostoru, mestu in gibanju«, tako zapiše, da so ti izrazi sicer »vsem zelo dobro poznani«, a da je treba vzeti v zakup, da so običajnim ljudem poznani samo na podlagi »razmerja do zaznavnih stvari«, ki so vir predsodkov. Da bi te predsodke odpravili, moramo razlikovati med absolutnim (resničnim, matematičnim) in relativnim (navideznim/pojavnim, običajnim) pomenom.
Čeprav daje Newtonovo razmišljanje videz popolne abstraktnosti, je v ozadju teh premislekov na delu zelo konkreten nasprotnik: Descartesova filozofija narave. To je lepo razvidno iz Newtonovega mladostnega rokopisa O težkosti (De gravitatione), v katerem podrobno kritizira Descartesova pojmovanja, rešitve, ki jih razvije, pa so zelo podobne tistim iz omenjene sholije.
Drugo predavanje bo v ponedeljek, 19. aprila 2021, tudi ob 17. uri, na isti ZOOM povezavi. Vabljeni!
See more details
•
|
20
-
Peter Klepec: Korona kot nočna mora
Peter Klepec: Korona kot nočna mora
20. 04. 2021 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Psihoanaliza in družbena vez
Nosilca predmeta: izr. prof. dr. Peter Klepec, red. prof. dr. Alenka Zupančič
Predavatelj: izr. prof. dr. Peter Klepec
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V torek, 13. aprila 2021 bo ob 17. uri po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 865 6779 7148, Passcode: 826826) s ciklom dveh predavanj v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez pričel izr. prof. dr. Peter Klepec:
Korona kot nočna mora.
Dve predavanji, ki bosta potekali pod naslovom "Korona kot nočna mora", bosta posvečeni temu, kako lahko s pomočjo psihoanalize pojasnimo dojemanje, razumevanje, a tudi občutenje družbenih sprememb, ki jih prinaša aktualna pandemija Covida-19. Zdi se, da smo se s celotno situacijo, ki jo je povzročila pandemija znašli v »svoji najhujši nočni mori«. Še več, zdi se, da to občutenje ni nekaj posamičnega ali individualnega, saj je ideološko hegemonijo sedanje situacije vzpostavilo razpoloženje ali »štimunga« (v smislu Heideggerjeve Grundstimmung) nočne more. Od tod vprašanje, ki nas bo zanimalo v predavanjih: kaj je sploh nočna môra? Načeloma gre za sanje, v katerih za sanjalca nastopa nekaj skrajno neznosnega, v nekem splošnem smislu pa se nočna mora nanaša na situacijo, ko se tisto (za vsakogar singularno) najhujše ne neha. V predavanjih bomo skušali najprej opredeliti kontekst, v katerega se vpisuje »štimunga« nočne more (obdobje permanentne krize, interregnuma, dialektičnega zastoja, nastopa das Unheimliche, grozljivega), potem pa si bomo ogledali, kaj o nočni mori lahko pove psihoanaliza. Pričeli bomo s Freudom in se kasneje navezali na Ernesta Jonesa, ki v delu On the Nightmare (1951) postavi tezo, da gre pri nočni mori za konflikt/ambivalenco glede »potlačene« seksualne želje/akta. Lacan je v svojem desetem seminarju »Tesnoba« Jonesovo tezo podrobneje opredeli kot pritisk užitka Drugega, kar je sicer združljivo z njegovo lastno tezo o tesnobi kot »umanjkanja manka«, ko se znajdemo preblizu objet petit a. Na koncu predavanj si bomo ogledali vprašanje, ali se je mogoče iz sanj (in seveda tudi nočne more) prebuditi, kar bomo navezali na aktualno situacijo.
Drugo predavanje bo v torek, 20. aprila 2021, tudi ob 17. uri, na isti ZOOM povezavi. Vabljeni!
See more details
•
|
21
|
22
-
Aleš Bunta: Nietzschejeva kritika objektivnosti
Aleš Bunta: Nietzschejeva kritika objektivnosti
22. 04. 2021 19:00 - 20:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
ZOOM predavanje.
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Oblikovanje pojmov
Nosilca predmeta: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha
Predavatelj: doc. dr. Aleš Bunta
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
V četrtek, 15. aprila, a ob 19. uri bo po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 813 1026 2189, Passcode: 129576)s ciklom dveh predavanj na predmetu Oblikovanje pojmov pričel doc. dr. Aleš Bunta:
Nietzschejeva kritika objektivnosti.
V ciklusu dveh predavanj se bomo posvetili kompleksni in s filozofskega vidika zelo aktualni temi Nietzschejeve kritike objektivnosti. Nietzsche, ki je med drugim podal znamenito tezo »ravno dejstev sploh ni, samo interpretacije so«, velja za enega najostrejših kritikov koncepta objektivnega spoznanja. Takšna ocena je v številnih pogledih nedvomno upravičena: Nietzsche je ne le razvil kritiko vseh obstoječih utemeljitev objektivnega spoznanja, temveč tudi ostro nastopal proti sami težnji po objektivnosti v sodobni filozofiji. Kljub temu, pa izraz »kritika objektivnosti« vsebuje določeno kontroverznost: ne zato, ker Nietzsche ne bi kritiziral tako rekoč vseh oblik pojmovanja objektivnosti, pač pa zato, ker Nietzschejeva kritika objektivnosti v sebi vključuje tudi zahtevo po radikalni preobrazbi samega pojma kritike. V ciklusu predavanj bomo pojasnili nekatere ključne pojme Nietzschejeve epistemologije, pojasnili pa bomo tudi nekatere ključne pojme Nietzschejeve teorije vrednot.
Drugo predavanje bo v četrtek, 22. aprila 2021, prav tako ob 19. uri, na isti ZOOM povezavi.
See more details
•
|
23
|
24
|
25
|
