Obveščamo vas, da bo v torek, 17. oktobra 2023, ob 14. uri, Barbara Hrovatin na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Antropologija: razumevanje svetotvornih praks, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Understanding of healing in Biomedicine – reflections of Physicians-Teachers
[Razumevanje zdravljenja v biomedicini – razmišljanja zdravnikov-učiteljev].

 

Mentorica: izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar

Komisija: izr. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron, red. prof. dr. Borut in red prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

 

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje jezikoslovja, dr. Alenka Jelovšek:

Najstarejša knjižna slovenščina in ljubljanski govor – znova.

Nastopno predavanje bo v petek, 20. oktobra 2023, ob 10. uri, v Dvorani štirih letnih časov (prej Mala dvorana), Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

V predavanju bo znova ovrednotena teza, da je osnova za knjižno slovenščino ljubljanski govor Trubarjevega časa. Po kratki predstavitvi historiata jezikovnih obravnav in polemik v zvezi s tem vprašanjem bodo na podlagi jezikovnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri iz 16. in začetka 17. stoletja predstavljene predvidene jezikovne značilnosti ljubljanskega govora in njihovo razmerje do knjižnega jezika slovenskih protestantov. Poleg z ozko jezikoslovnega stališča pa bo vprašanje obravnavano tudi s sociolingvističnega zornega kota.

Dr. Alenka Jelovšek je raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s knjižno slovenščino 16. stoletja, zlasti z razvojem pisne norme in z osebnimi zaimki, ter z razvojem ogovornih oblik v slovenščini skozi zgodovino. Pri raziskovanju preizkuša možnosti uporabe sodobnih jezikovnih tehnologij pri analizi zgodovinskih besedil. Je soavtorica in sourednica nastajajočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (prvi zvezek A–D je izšel 2021), članica uredniškega odbora in tehnična urednica revije Jezikoslovni zapiski ter članica uredniškega odbora Jezikovne svetovalnice. Prek občasnega nastopanja v medijih širšo javnost seznanja z vprašanji iz slovenske jezikovne zgodovine in nekaterimi sodobnimi pravopisnimi dilemami.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje jezikoslovja, dr. Matej Meterc:

Nekaj paremioloških in širše frazeoloških raziskovalnih izzivov.

Nastopno predavanje bo v petek, 20. oktobra 2023, ob 12. uri, v Dvorani štirih letnih časov (prej Mala dvorana), Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Na začetku predavanja si bomo ogledali, kako je raziskovalno področje paremiologije zamejeno. Izpostavili bomo področji frazeologije in slovstvene folklore, ki se z njim delno prekrivata, saj ju je pomembno upoštevati kot širši zaledji paremiologije. Širina področja paremiologije je pogojena z naborom paremioloških žanrov, ki se vrstijo ob osrednjem žanru – pregovoru. Ob razmišljanju o tipologiji in paremiološki terminologiji bomo prikazali tudi nekaj prehodnih pojavov in medžanrskih pretvorb. V nadaljevanju bomo izpostavili tista vprašanja o oblikovni in pomenski plati paremioloških izrazov, ki se zdijo še posebej koristna za nadaljnje raziskave. Ustavili se bomo tudi pri temah uvajanja paremije v besedilo, njenega vpliva na besedilo in rabe paremij v različnih vrstah besedil. Sodobno jezikoslovje je v veliki meri jezikoslovje pisnih korpusov. Frazeologija in paremiologija sta od rabe jezikovnih korpusov veliko pridobili in kaže, da bo iz korpusov mogoče v prihodnosti črpati še več. Ob prikazu korpusnega dela v paremiografski praksi bomo to nesluteno dosegljivost pisnega gradiva sopostavili s hkratnim izmikanjem govorjenega gradiva. Z digitalizacijo se kažejo tudi nove možnosti za obravnavo starega, v bližnji ali bolj oddaljeni preteklosti registriranega paremiološkega gradiva z bolj ptičje perspektiv. Obenem se s tem krepi tudi pristop k posameznemu paremiološkemu izrazu v različnih dosedanjih virih. Te podatke se da dopolnjevati s sopostavitvijo s sodobnim stanjem, kolikor nam je dosegljivo s korpusnimi in anketnimi raziskavami. Na koncu predavanja se bomo posvetili še vprašanju nastajanja novih paremioloških izrazov in možnosti njihovega zbiranja ter analize.

Dr. Matej Meterc je znanstveni sodelavec v leksikološki sekciji. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s frazeologijo in paremiologijo in je sodelavec pri izdelavi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Jezikovni svetovalnici. Je glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov.

 

Vabljeni!