4
-
Lidija Živčić | Odrast - vizija zveznega prehod
Lidija Živčić | Odrast - vizija zveznega prehod
4. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
5
-
Gregor Strle | Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI
Gregor Strle | Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI
5. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
6
-
Tomaž Mastnak | Po neoliberalizmu
Tomaž Mastnak | Po neoliberalizmu
6. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
7
-
dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
7. 03. 2024 14:00 - 17:00
Zagorica 20, 1292 Ig, Slovenija
Študijski program: Okoljske in regionalne študije Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah
Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer Izvajalci in izvajalke predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Andraž Čarni, doc. dr. Špela Goričan, doc. dr. Matjaž Gregorič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer, dr. Mitja Prelovšek. Lokacija:Raziskovalna postaja Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig
Predavanje doc. dr. Aleša Smrekarja na temeljnem predmetu Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah z naslovom: Raziskovanje na področju varstva okolja.
Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 14. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:
- pon, 13. 11. 2023: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Uvodno srečanje
- sre, 15. 11. 2023: Paul V. Debes | gostujoče predavanje: Linearni mešani modeli
- čet, 14. 12. 2023: Tim Prezelj | Grafična upodobitev podatkov
- čet, 4. 1. 2024: doc. dr. Matjaž Gregorič | Pisanje znanstvenih člankov
- čet, 11. 1. 2024: doc. dr. Špela Goričan | Raziskovanje v paleontologiji
- čet, 18. 1. 2024: red. prof. dr. Andraž Čarni | Raziskovanje v biologiji
- čet, 25. 1. 2024: doc. dr. Rok Ciglič | Raziskovanje v geografiji (GIS)
- čet, 15. 2. 2024: dr. Mitja Prelovšek | Raziskovanje v krasoslovju
- čet, 29. 2. 2024: doc. dr. Tjaša Tolar | Raziskovanje v arheobotaniki (lokacija izjemoma na Raziskovalni postaji Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig)
- čet, 7. 3. 2024: doc. dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
- čet, 4. 4. 2024: doc. dr. Rok Ciglič in red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Zaključno srečanje s predstavitvijo dela in diskusijo.
See more details
-
Magdalena Germek | Vizualna epistemologija
Magdalena Germek | Vizualna epistemologija
7. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
• •
|
8
-
Uroš Kranjc | Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij
Uroš Kranjc | Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij
8. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
9
|
10
|