Paleontološki inštitut Ivana Rakovca v sodelovanju z doktorskim programom Okoljske in regionalne študije (modul Paleobiologija in sedimentarna geologij) vabi na dve gostujoči predavanji,
v torek, 14. aprila 2026 ob 16. uri.
Gostujoča predavatelja sta red. prof. dr. Attila Demény z Inštituta za geološke in geokemične raziskave Raziskovalnega centra HUN-REN za astronomijo in vede o Zemlji v Budimpešti ter izr. prof. dr. László Bujtor z Inštituta za geografijo in okoljske vede Katoliške univerze Eszterházy Károly v Egerju.
Dogodek bo potekal v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.
Attila Demény
Institute for Geological and Geochemical Research, HUN-REN Research Centre for Astronomy and Earth Sciences, Budimpešta, Madžarska
Attila Demény je diplomiral iz geologije na Univerzi Eötvösa Loránda v Budimpešti leta 1986. Z geokemijo stabilnih izotopov se ukvarja od leta 1988, ko je imel štipendijo na Univerzi v Utrechtu, nato pa je leta 1990 v Budimpešti ustanovil laboratorij za stabilne izotope. Ukvarja se z analizami stabilnih izotopov različnih snovi in okolij, od Zemljinega plašča do paleoklimatskih arhivov. Je avtor 170 znanstvenih člankov in poglavij v knjigah ter ima 5109 citatov v Google Scholarju. Je član Madžarske akademije znanosti. Bil je direktor Institute for Geological and Geochemical Research, HUN-REN Research Centre for Astronomy and Earth Sciences v Budimpešti od leta 2008 do 2026.
Zakaj so aptihi in rinholiti tako dobri paleoklimatski arhivi: mikrostrukturne značilnosti in geokemična sestava
Analiza kisikovih izotopov v kalcitnih fosilih je eno najpomembnejših orodij za določanje paleotemperatur, za kar je nujno tudi poznavanje primarnih struktur in diageneze. Predstavljeni bodo rezultati EBSD (Electron Backscatter Diffraction) meritev notranjih struktur aptihov in rinholitov ter njihove matematične analize, kakor tudi analize stabilnih izotopov, ki kažejo, da lahko dobro ohranjeni aptihi in še posebej rinholiti zagotovijo natančne podatke o paleotemperaturi. Študije so bile objavljene v revijah International Journal of Earth Sciences in Communications Earth & Environment.
Demény, A., Bujtor, L., Domokos, G. et al. Calcitic coverings of the lower jaw of Jurassic ammonites exhibit Bouligand-like structures. Commun Earth Environ 6, 927 (2025). https://doi.org/10.1038/s43247-025-02892-z
Bujtor, L., Demény, A., Németh, P. et al. Laevaptychi as reliable paleotemperature archives: high-resolution stable isotope compositions of Kimmeridgian (Jurassic) lamellar structured aspidoceratid lower mandibles from Zengővárkony (Mecsek Mountains, Hungary). Int J Earth Sci (Geol Rundsch) 113, 353–367 (2024). https://doi.org/10.1007/s00531-023-02376-5
László Bujtor
Institute of Geography and Environmental Sciences, Eszterházy Károly Catholic University, Eger, Madžarska
László Bujtor (roj. 1965), geolog, je diplomiral leta 1989 na Univerzi Eötvösa Loránda v Budimpešti in doktoriral leta 2007 na Univerzi v Pécsu, kjer je tudi habilitiral leta 2016. Izkušnje je pridobil tudi v privatnem sektorju, kjer je delal za multinacionalna podjetja na področju marketinga in prodaje ter leta 2005 pridobil naziv MBA na Državni univerzi New York v Buffalu in na Tehnološki univerzi v Budimpešti.
Njegovo raziskovalno področje je paleontologija, vključno z mezozojsko (predvsem jursko–kredno) stratigrafijo, paleoekologijo, paleobiogeografijo in taksonomijo amonitov, brahiopodov ter mikrokoprolitov rakov. Največ se ukvarja z mezozojsko geologijo gorovja Mecsek (južna Madžarska), izkušnje pa ima tudi z območij Transdanubijskega hribovja in gorovja Villány (Madžarska), Severnih Apneniških Alp (Avstrija) ter Cisnădioare (Južni Karpati, Romunija).
Med letoma 2013 in 2022 je bil zaposlen na Univerzi v Pécsu. Od leta 2022 je izredni profesor na Katoliški univerzi Eszterházya Károlya (Eger, Madžarska) in od leta 2024 predstojnik oddelka. Je avtor 177 del (znanstvenih, poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig in člankov), od katerih je 50 del objavljenih v angleščini v mednarodno priznanih publikacijah. Skupni faktor vpliva: 40,026; število neodvisnih citatov: 484; h-indeks: 12. Prav tako je znanstveni svetnik in sokustos centra za obiskovalce Komlóverzum v Komlóju (Mecsek, južna Madžarska).
Bouligandova struktura v naravi – univerzalna uporaba preprostega geometrijskega pojava
Francoski biolog Yves Bouligand je leta 1972 prepoznal edinstveno, hierarhično spiralno strukturo v zunanji kutikuli deseteronožnih rakov. Ta struktura, ki predstavlja organizacijo organskih in anorganskih (npr. kalcitnih) materialov živih bitij, daje materialu, v katerem se pojavlja, izjemne mehanske lastnosti.
Struktura se danes imenuje »Bouligandova struktura« po Yvesu Bouligandu, ki jo je odkril. Kasnejše raziskave so dokazale njeno prisotnost pri številnih drugih živalskih in celo rastlinskih skupinah ter razkrile njeno univerzalno prisotnost v naravi. Prva tehnološka uporaba se je zgodila leta 2024, ko jo je podjetje Rolls-Royce uporabilo v zaščitnih ploščah letalskih motorjev za povečanje odpornosti strukture proti izjemnim udarcem.
Predavanje bo predstavljalo te malo znane raziskave Bouligandove strukture, njeno prisotnost v naravi, možnosti uporabe in perspektive za nadaljnje raziskave v naravoslovju in znanosti o materialih.
Fotografija: SEM posnetki prereza Laevaptiha. A – posnetek površine z metodo EBSD. B – prikazuje kristalografsko orientacijo karbonatnih kristalov. Vir: Demény et al., 2025