Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Študijske obveznosti: 

• Samostojno raziskovalno delo I., 
• Samostojno raziskovalno delo III. 
• Raziskovalni seminar I. 
• Raziskovalni seminar II.

---

Vabljeni na predstavitve tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I in Samostojnega raziskovalnega dela III.

 

Povzetki predstavitev bodo dostopni v (odebeljenih) naslovih doktorskih disertacij.

---

Leila Fazayeli

Predstavitev teme doktorske disertacije (Samostojno raziskovalno delo I)

Študijski program	Primerjalni študij idej in kultur
Modul:	Kulturna zgodovina
Delovni naslov doktorske disertacije:	The Circulation and Agency of Images in the Formation of Resistance and Collective Memory in Contemporary Iran [Politika podob: Kroženje in delovanje podob pri oblikovanju odpora in kolektivnega spomina v sodobnem Iranu]
Predlagana mentorica:	red. prof. dr. Tanja Petrović
Komisija:	– red. prof. dr. Oto Luthar (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), – doc. dr. Martin Pogačar (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), - izr. prof. dr. Ilija Tomanić Trivundža (FDV UL).
Datum predstavitve:	Sreda, 14. oktober 2026 ob 16:00
Lokacija predstavitve:	Gosposka dvorana ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana

Udeležba ostalih študentk in študentov študijskega programa Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

14. oktober 2026 ob 17:00 do 27. januar 2027 ob 19:00
Sejna soba Filozofskega inštituta
Organizator: Filozofski inštitut
Facebook dogodek
Opis

Filozofski inštitut vabi na ciklus seminarjev

Descartesov Traktat o človeku

Ob pripravi prevoda dela Renéja Descartesa Traité de l'homme (Traktat o človeku) v slovenski jezik Filozofski inštitut ZRC SAZU organizira ciklus seminarjev, na katerih bodo predstavljena posamezna poglavja tega Descartesovega dela, ki sicer tvori nadaljevanje Descartesovega posthumno objavljenega Le Monde (Svet).

Seminarji bodo potekali v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, s pričetkom ob 17:00, po naslednjem razporedu:

14. oktober 

Kratek uvod in 1. poglavje: »O stroju njegovega telesa«

28. oktober 

2. poglavje: »Kako se stroj njegovega telesa giblje«

18. november 

3. poglavje, prvič (do obravnave vida): »O zunanjih čutih tega stroja in kako se skladajo z našimi«

2. december 

3. poglavje, drugič: : »O zunanjih čutih tega stroja in kako se skladajo z našimi«

16. december 

4. poglavje: »O notranjih čutih, ki so v tem stroju«

13. januar

5. poglavje, prvič: »O zgradbi možganov tega stroja in o tem, kako se duhovi porazdeljujejo v njem, da povzročijo njegova gibanja in čutne zaznave«

27. januar 

5. poglavje, drugič: »O zgradbi možganov tega stroja in o tem, kako se duhovi porazdeljujejo v njem, da povzročijo njegova gibanja in čutne zaznave«

Zainteresirani naj za dostop do delovnih različic poglavij pišejo na: matija.jan@zrc-sazu.si

Vljudno vabljeni!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Študijske obveznosti: 

• Samostojno raziskovalno delo I., 
• Samostojno raziskovalno delo III. 
• Raziskovalni seminar I. 
• Raziskovalni seminar II.

---

Vabljeni na predstavitve tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I in Samostojnega raziskovalnega dela III.

 

Povzetki predstavitev bodo dostopni v (odebeljenih) naslovih doktorskih disertacij.

---

Amra Halilović

Predstavitev teme doktorske disertacije (Samostojno raziskovalno delo I)

Študijski program	Primerjalni študij idej in kultur
Modul:	Kulturna zgodovina
Delovni naslov doktorske disertacije:	Jezikovni repertoar in družbeni konteksti sporazumevanja priseljencev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji
Predlagana mentorica:	red. prof. dr. Tanja Petrović
Predlagana somentorica:	dr. Karmen Kenda-Jež
Komisija:	– izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), – doc. dr. Nataša Gliha Komac (ZRC SAZU, PŠ ZRC SAZU in FF UL), – doc. dr. Tatjana Balažic Bulc (FF UL)
Datum predstavitve:	Sreda, 14. oktober 2026 ob 17:30 uri
Lokacija predstavitve:	Gosposka dvorana ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana

 

Udeležba ostalih študentk in študentov študijskega programa Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na 3. Akademski zbor Podiplomske šole ZRC SAZU, ki bo letos posvečen temi kakovosti. Potekal bo v četrtek, 15. oktobra 2026, v Atriju ZRC SAZU. 

Kakovost v visokošolskem prostoru ni zgolj vprašanje izpolnjevanja standardov, temveč predvsem skupna odgovornost vseh, ki soustvarjamo raziskovalno, pedagoško in študijsko okolje ter usmerjamo njegov nadaljnji razvoj. Letos Akademski zbor poteka tudi v času reakreditacije ter priprave Strateškega načrta 2026–2033 in Akcijskega načrta 2026–2027, zato bo srečanje priložnost za razmislek o ključnih usmeritvah prihodnjega razvoja šole ter o načinih, kako kakovost študija, raziskovanja in akademskega okolja še naprej sistematično krepiti.

K sodelovanju vabimo vse, ki ste že vključeni v delovanje PŠ ZRC SAZU, pa tudi raziskovalke, raziskovalce in druge zaposlene na ZRC SAZU, ki bi želeli s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi prispevati k naši akademski skupnosti.

Program

8.30–9.00

Registracija in jutranja kava

9.00–9.30
Pozdravni nagovor
red. prof. dr. Oto Luthar, predsednik Akademskega zbora

Predstavitev Strateškega in Akcijskega načrta
doc. dr. Jani Kozina, dekan

 

9.30–11.00
Soustvarjanje kakovosti: delo v sedmih tematskih skupinah

Delo bo potekalo po predlaganih strateških področjih:

1. Institucionalno upravljanje, strateško načrtovanje in sistem kakovosti
2. Raziskovalno podprto podiplomsko izobraževanje
3. Študentke in študenti, mentorstvo, raziskovalna vključenost in karierni razvoj
4. Kadri, habilitacije in raziskovalno-pedagoške kompetence
5. Vpetost v domače in mednarodno okolje ter sodelovanje z zunanjimi deležniki
6. Krepitev finančne vzdržnosti in zagotavljanje materialnih pogojev
7. Promocija, komunikacija in digitalna podpora

 

11.00–11.30

Odmor za kavo

 

11.30–12.00

Predstavitev ugotovitev in predlogov tematskih skupin

 

12.00–12.30
Skupna razprava in sklepi Akademskega zbora

 

12.30
Kosilo in druženje

Cilj skupnega dela je razmislek o predlaganih strateških usmeritvah ter oblikovanje predlogov za krepitev kakovosti na PŠ ZRC SAZU.

 

Obvezna prijava

Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava pa je obvezna. Ob prijavi boste izbrali tri tematske skupine po vrstnem redu svojih želja. Pri razporeditvi v eno izmed njih bomo vaše izbire upoštevali v največji možni meri. Rok za prijavo je podaljšan do 8. 10. 2026.

 

→ Prijava na Akademski zbor
[povezava na Google Forms]

 

→ Program Akademskega zbora
[povezava na PDF]

 

Veselimo se skupnega srečanja in razprave!

15. oktober 2026 ob 14:00 do 14. januar 2027 ob 16:00
Sejna soba Filozofskega inštituta
Organizator: Filozofski inštitut
Opis

V četrtek, 15. oktobra, ob 14. uri na Filozofskem inštitutu začenjamo s ciklom predavanj o Sartru, Fanonu in psihonalizi. Predaval bo dr. Holden M. Rasmussen, samostojni raziskovalec in stalni zunanji sodelavec inštituta.

Predavanja bodo potekala v hibridni obliki, v sejni sobi Filozofskega inštituta in po video povezavi.

---

Serija, skupina, množica, kolonija: konkretno univerzalno pri Sartru in Fanonu

"Nazadnje ostaja eno vprašanje – samo eno: ali imamo danes sredstva, da vzpostavimo strukturalno, historično antropologijo?"
— Jean-Paul Sartre, predgovor k Vprašanju metode

"Dekolonizacija nikoli ne mine neopazno, ker se nanaša na bit, ker bistveno spremeni bit, ker spremeni nepomembne gledalce v privilegirane igralce, ki jih snop zgodovine poveže na skoraj grandiozen način."  

— Frantz Fanon, V suženjstvo zakleti

Navedena pasusa se na prvi pogled zdita precej različna. Sartrovo vprašanje je teoretsko: stoji na začetku besedila, v katerem avtor, na videz povsem abstraktno, začrta filozofsko metodologijo marksizma. Fanonova ugotovitev pa, nasprotno, izhaja iz neposrednega političnega delovanja in dogodkov alžirske vojne za neodvisnost ter izpostavi eksistencialni sediment konkretnega in krvavega procesa: dekolonizacije. Kljub temu sta oba projekta tesno povezana. Tako Sartre kot Fanon prepoznavata poteze medčloveških razmerij, ki nas zadevajo na najbolj temeljni ravni. Oba si tudi izrecno prizadevata misliti razmerje med univerzalnimi razsežnostmi družbene strukture in zgodovinskega postajanja na eni strani ter singularnostjo konkretnega individualnega življenja na drugi, življenja, ki ga številni procesi, ki ga daleč presegajo, vežejo na množico kolektivov in skupin.

Osrednji cilj ciklusa predavanj je slediti političnima in filozofskima projektoma obeh mislecev ter prek njiju priti do artikulacije konkretnega univerzalnega: do zastavka skupinske tvorbe, ki ni povzdignjena nad konkretne kolektive ali se nahaja zunaj njih, temveč obstaja samo v njih in skoznje – in, kar je ključno, skozi njihove notranje prelome, protislovja in neuspehe. V tem okviru Sartre in Fanon nikakor nista postavljena v nasprotje. Če ju beremo drugega z drugim, nam odpirata pogled na novo konceptualizacijo družbenih, zgodovinskih, političnih in eksistencialnih razsežnosti naše dobe: ponujata nekakšno nenapisano teorijo formiranja skupin in kolektivnega življenja.

Seminar bo potekal v treh korakih. Najprej bomo izhajali iz Sartrovega začetnega vprašanja in metode, ki jo razvije v Vprašanje metode: zakaj sklerotični marksizem ne more doseči konkretnega posameznika in kako nam posredovanje psihoanalize in sociologije skupaj s progresivno-regresivno metodo omogoča, da singularno življenje ali delo beremo kot totalizacijo njegove dobe. Nato bomo v Kritiki dialektičnega uma sledili Sartrovi dialektiki kolektivnega: od serialnosti – vrste, trga, nemoči anonimnega in zamenljivega znotraj družbene strukture – do skupine-v-fuziji, v kateri se mnoštvo spoji v eno samo prakso, ter naprej do njegove analize rasizma in kolonializma, pri kateri uporablja tako razvito metodo kot njene osrednje motive.

Nazadnje se bomo obrnili k Fanonovi knjigi V suženjstvo zakleti. Za Fanona je dekolonizacijsko nasilje dejanje, skozi katero kolonizirani sami sebe vzpostavijo kot ljudstvo. Delo se sklene z enigmatičnim poglavjem, sestavljenim iz kliničnih primerov: »Kolonialna vojna in duševne motnje«. Te primere bomo brali z vidika kolektivnih formacij, ki se v njih kažejo, pri tem pa bomo za razumevanje teh pričevanj uporabili spoznanja, pridobljena ob Sartru, Fanonu in psihoanalizi – natančneje, ob obliki psihoanalize, ki nobenemu od njiju ni bila na voljo.

Stava tega ciklusa je, da kolonialno ni zgolj naknadna aplikacija teorije, izdelane nekje drugje, v evropskem prostoru. Nasprotno: kolonija je prizorišče, kjer postane razvidna struktura skupine oziroma množice. Kolonialna množica, kakor jo je mogoče izluščiti iz Fanonovih kliničnih primerov, se pokaže kot konkretno univerzalno: kot izjemna formacija, v kateri stopijo v ospredje pogoji formiranja množice kot take. Fanon Sartra ne le ponazori, temveč ga konkretizira in dopolni.

Ob tem seminar nazadnje zastavi vprašanje: Kaj navsezadnje povezuje kolonialno skupino? To vprašanje nas vodi onkraj Sartrovih in Fanonovih besedil v smer psihoanalize, discipline, do katere ne prvi ne drugi nista imela enoznačnega odnosa.

---

Holden M. Rasmussen je filozof in samostojni raziskovalec, ki deluje v polju psihoanalitične metapsihologije in post-kantovske filozofije. Njegovo raziskovanje poteka po dveh glavnih linjah: po eni strani skuša premalo raziskano francosko psihoanalitično tradicijo tesneje povezati s filozofskimi tradicijami, po drugi pa raziskuje, kako se oblikujejo politični kolektivi, pri čemer kolonialni kolektiv obravnava kot paradigmo formiranja skupin. Njegova dela so bila objavljena v revijah Filozofski vestnik, Problemi, Psychoanalysis, Culture & Society in Hypatia. Doktoriral je iz filozofije na Univerzi v Newcastlu, magistriral pa iz kontinentalne filozofije na Univerzi v Warwicku.

 

Ervik Cejvan
Thinking being: Cogito Beyond the Subject

gostujoče predavanje

REDNO PREDAVANJE

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: vsi
Temeljni predmet: METODE RAZISKOVANJA, ARGUMENTIRANJA IN PISANJA V HUMANISTIKI IN DRUŽBOSLOVJU
Nosilka predmeta: doc. dr. Maja Petrović Šteger
Lokacija: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

 

Aleš Bunta
Schopenhauer in Nietzsche I.

predavanje

REDNO PREDAVANJE

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: vsi
Temeljni predmet: METODE RAZISKOVANJA, ARGUMENTIRANJA IN PISANJA V HUMANISTIKI IN DRUŽBOSLOVJU
Nosilka predmeta: doc. dr. Maja Petrović Šteger
Lokacija: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

 

Uvodno srečanje študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU in VOLITVE v Študentski svet
Četrtek, 21. 10. 2026, OB 16.00

V okviru srečanja bodo potekale volitve za predsednika ali predsednico Študentskega sveta, štiri študentske predstavnike oziroma predstavnice v Senat ter po enega člana oziroma članico v Upravni odbor, Študijsko komisijo in Komisijo za kakovost.

Preostanek srečanja bo namenjen razpravi o dosedanjih in prihodnjih študentskih dejavnostih – vsi predlogi, vprašanja in pripombe so več kot dobrodošli.

Veselimo se vaše udeležbe!

Študentski svet PŠ ZRC SAZU

---

Introductory Meeting for Students of the Postgraduate School ZRC SAZU and Student Council ELECTIONS

Thursday, October 21, 2026 AT 4:00 pm

As part of the meeting, elections will be held for the President of the Student Council, four student representatives in the Senate, and one member each in the Management Board, the Study Committee, and the Quality Committee.

The remainder of the meeting will be dedicated to discussing past and future student activities – all suggestions, questions, and comments are most welcome.

We look forward to your participation!

Student Council of the Postgraduate School ZRC SAZU

15. oktober 2026 ob 14:00 do 14. januar 2027 ob 16:00
Sejna soba Filozofskega inštituta
Organizator: Filozofski inštitut
Opis

V četrtek, 15. oktobra, ob 14. uri na Filozofskem inštitutu začenjamo s ciklom predavanj o Sartru, Fanonu in psihonalizi. Predaval bo dr. Holden M. Rasmussen, samostojni raziskovalec in stalni zunanji sodelavec inštituta.

Predavanja bodo potekala v hibridni obliki, v sejni sobi Filozofskega inštituta in po video povezavi.

---

Serija, skupina, množica, kolonija: konkretno univerzalno pri Sartru in Fanonu

"Nazadnje ostaja eno vprašanje – samo eno: ali imamo danes sredstva, da vzpostavimo strukturalno, historično antropologijo?"
— Jean-Paul Sartre, predgovor k Vprašanju metode

"Dekolonizacija nikoli ne mine neopazno, ker se nanaša na bit, ker bistveno spremeni bit, ker spremeni nepomembne gledalce v privilegirane igralce, ki jih snop zgodovine poveže na skoraj grandiozen način."  

— Frantz Fanon, V suženjstvo zakleti

Navedena pasusa se na prvi pogled zdita precej različna. Sartrovo vprašanje je teoretsko: stoji na začetku besedila, v katerem avtor, na videz povsem abstraktno, začrta filozofsko metodologijo marksizma. Fanonova ugotovitev pa, nasprotno, izhaja iz neposrednega političnega delovanja in dogodkov alžirske vojne za neodvisnost ter izpostavi eksistencialni sediment konkretnega in krvavega procesa: dekolonizacije. Kljub temu sta oba projekta tesno povezana. Tako Sartre kot Fanon prepoznavata poteze medčloveških razmerij, ki nas zadevajo na najbolj temeljni ravni. Oba si tudi izrecno prizadevata misliti razmerje med univerzalnimi razsežnostmi družbene strukture in zgodovinskega postajanja na eni strani ter singularnostjo konkretnega individualnega življenja na drugi, življenja, ki ga številni procesi, ki ga daleč presegajo, vežejo na množico kolektivov in skupin.

Osrednji cilj ciklusa predavanj je slediti političnima in filozofskima projektoma obeh mislecev ter prek njiju priti do artikulacije konkretnega univerzalnega: do zastavka skupinske tvorbe, ki ni povzdignjena nad konkretne kolektive ali se nahaja zunaj njih, temveč obstaja samo v njih in skoznje – in, kar je ključno, skozi njihove notranje prelome, protislovja in neuspehe. V tem okviru Sartre in Fanon nikakor nista postavljena v nasprotje. Če ju beremo drugega z drugim, nam odpirata pogled na novo konceptualizacijo družbenih, zgodovinskih, političnih in eksistencialnih razsežnosti naše dobe: ponujata nekakšno nenapisano teorijo formiranja skupin in kolektivnega življenja.

Seminar bo potekal v treh korakih. Najprej bomo izhajali iz Sartrovega začetnega vprašanja in metode, ki jo razvije v Vprašanje metode: zakaj sklerotični marksizem ne more doseči konkretnega posameznika in kako nam posredovanje psihoanalize in sociologije skupaj s progresivno-regresivno metodo omogoča, da singularno življenje ali delo beremo kot totalizacijo njegove dobe. Nato bomo v Kritiki dialektičnega uma sledili Sartrovi dialektiki kolektivnega: od serialnosti – vrste, trga, nemoči anonimnega in zamenljivega znotraj družbene strukture – do skupine-v-fuziji, v kateri se mnoštvo spoji v eno samo prakso, ter naprej do njegove analize rasizma in kolonializma, pri kateri uporablja tako razvito metodo kot njene osrednje motive.

Nazadnje se bomo obrnili k Fanonovi knjigi V suženjstvo zakleti. Za Fanona je dekolonizacijsko nasilje dejanje, skozi katero kolonizirani sami sebe vzpostavijo kot ljudstvo. Delo se sklene z enigmatičnim poglavjem, sestavljenim iz kliničnih primerov: »Kolonialna vojna in duševne motnje«. Te primere bomo brali z vidika kolektivnih formacij, ki se v njih kažejo, pri tem pa bomo za razumevanje teh pričevanj uporabili spoznanja, pridobljena ob Sartru, Fanonu in psihoanalizi – natančneje, ob obliki psihoanalize, ki nobenemu od njiju ni bila na voljo.

Stava tega ciklusa je, da kolonialno ni zgolj naknadna aplikacija teorije, izdelane nekje drugje, v evropskem prostoru. Nasprotno: kolonija je prizorišče, kjer postane razvidna struktura skupine oziroma množice. Kolonialna množica, kakor jo je mogoče izluščiti iz Fanonovih kliničnih primerov, se pokaže kot konkretno univerzalno: kot izjemna formacija, v kateri stopijo v ospredje pogoji formiranja množice kot take. Fanon Sartra ne le ponazori, temveč ga konkretizira in dopolni.

Ob tem seminar nazadnje zastavi vprašanje: Kaj navsezadnje povezuje kolonialno skupino? To vprašanje nas vodi onkraj Sartrovih in Fanonovih besedil v smer psihoanalize, discipline, do katere ne prvi ne drugi nista imela enoznačnega odnosa.

---

Holden M. Rasmussen je filozof in samostojni raziskovalec, ki deluje v polju psihoanalitične metapsihologije in post-kantovske filozofije. Njegovo raziskovanje poteka po dveh glavnih linjah: po eni strani skuša premalo raziskano francosko psihoanalitično tradicijo tesneje povezati s filozofskimi tradicijami, po drugi pa raziskuje, kako se oblikujejo politični kolektivi, pri čemer kolonialni kolektiv obravnava kot paradigmo formiranja skupin. Njegova dela so bila objavljena v revijah Filozofski vestnik, Problemi, Psychoanalysis, Culture & Society in Hypatia. Doktoriral je iz filozofije na Univerzi v Newcastlu, magistriral pa iz kontinentalne filozofije na Univerzi v Warwicku.

 

REDNO PREDAVANJE

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: vsi
Temeljni predmet: METODE RAZISKOVANJA, ARGUMENTIRANJA IN PISANJA V HUMANISTIKI IN DRUŽBOSLOVJU
Nosilka predmeta: doc. dr. Maja Petrović Šteger
Lokacija: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

 

Crises of (Inter)dependence
org. Alenka Zupančič

Simpozij

Aleš Bunta
Schopenhauer in Nietzsche I.

predavanje

Obveščamo vas, da bo v sredo, 28. oktobra 2026, ob 12. uri, dr. Krešimir Dabo na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Artists between Clickbait and Criticism: Media Narratives in the Contemporary Digital Environment

[Umetnost in umetniki med klikbajtom in kritiko: medijske pripovedi v sodobnem digitalnem okolju]

 

(povzetek doktorske disertacije)

 

Mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler

Somentor: doc. dr. Boris Kern

 

Komisija:

• doc. dr. Nina Cvar,
• znan. sod. dr. Uroš Kranjc (predsednik) in
• red. prof. dr. Lev Kreft

 

Kraj zagovora:

Gosposka dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 

14. oktober 2026 ob 17:00 do 27. januar 2027 ob 19:00
Sejna soba Filozofskega inštituta
Organizator: Filozofski inštitut
Facebook dogodek
Opis

Filozofski inštitut vabi na ciklus seminarjev

Descartesov Traktat o človeku

Ob pripravi prevoda dela Renéja Descartesa Traité de l'homme (Traktat o človeku) v slovenski jezik Filozofski inštitut ZRC SAZU organizira ciklus seminarjev, na katerih bodo predstavljena posamezna poglavja tega Descartesovega dela, ki sicer tvori nadaljevanje Descartesovega posthumno objavljenega Le Monde (Svet).

Seminarji bodo potekali v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, s pričetkom ob 17:00, po naslednjem razporedu:

14. oktober 

Kratek uvod in 1. poglavje: »O stroju njegovega telesa«

28. oktober 

2. poglavje: »Kako se stroj njegovega telesa giblje«

18. november 

3. poglavje, prvič (do obravnave vida): »O zunanjih čutih tega stroja in kako se skladajo z našimi«

2. december 

3. poglavje, drugič: : »O zunanjih čutih tega stroja in kako se skladajo z našimi«

16. december 

4. poglavje: »O notranjih čutih, ki so v tem stroju«

13. januar

5. poglavje, prvič: »O zgradbi možganov tega stroja in o tem, kako se duhovi porazdeljujejo v njem, da povzročijo njegova gibanja in čutne zaznave«

27. januar 

5. poglavje, drugič: »O zgradbi možganov tega stroja in o tem, kako se duhovi porazdeljujejo v njem, da povzročijo njegova gibanja in čutne zaznave«

Zainteresirani naj za dostop do delovnih različic poglavij pišejo na: matija.jan@zrc-sazu.si

Vljudno vabljeni!