Urnik

V torek, 3. marca, ob 17. uri vas vabimo na drugo v seriji predavanj v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Tadej Troha: 

Freud, fetišizem in metapsihologija

Kratki spis Fetišizem, objavljen leta 1927, ima v Freudovem opusu posebno mesto. Sodi med redke meta psihološke poskuse iz obdobja, ki ga je sam označil kot »fazo regresivnega razvoja«, v katerem se je težišče njegovih raziskav iz širšega polja analitične klinike premaknilo k vprašanjem kulture. Obenem je eden redkih meta psiholoških tekstov, v katerem se Freud v želji po artikulaciji univerzalnih mehanizmov psihičnega aparata opre na fenomen, ki izhaja iz polja perverzije. Ta je bila —z redkimi izjemami — tudi v zgodnji psihoanalizi razumljena vsaj kot polje teoretske, če že ne praktične aberacije, kot nekakšen mrtvi rokav psihoanalitične teorije; hkrati pa je jasno, da je bila prav perverzija eno ključnih izhodišč Freudovega zgodnjega poskusa oblikovanja »meta teorije« psihoanalize v Treh razpravah o teoriji seksualnosti. Kako torej brati Freudov Fetišizem, da bi razmeroma redko in zamejeno klinično kategorijo razumeli kot manifestacijo obče zakonitosti človeške psihe? Kakšna je konceptualna mreža, v katero se ta specifični fenomen umešča in jo obenem preoblikuje? Katere smeri nadaljnjega branja se s tem razpirajo?

 

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Naslednje predavanje bo v torek, 10. marca, ob isti uri.

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Predmet: Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija
Nosilca predmeta: akad. prof. dr. Marko Snoj, red. prof. dr. Jožica Škofic
Predavatelj: akad. prof. dr. Marko Snoj

Vabimo vas na predavanje, ki poteka v soorganizaciji s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Predavanje bo imel akad. prof. dr. Marko Snoj, v sredo, 4. marca 2026, ob 11. uri z naslovom:

Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes.

Predavanje se v prvem delu osredinja na nastanek slovnične kategorije spola v poznem praindoevropskem jeziku, na njen razvoj v izbranih starih in sodobnih jezikih ter na njeno funkcijo. V nadaljevanju se dotakne nekaterih s to kategorijo povezanih aktualnih vprašanj in pokaže na jezikovni prostor, znotraj katerega bi jih kazalo razreševati.

Akad. prof. dr. Marko Snoj (1959–) je študiral v Ljubljani (1978–1989) in Regensburgu (1991–92, 1994). Posveča se predvsem slovenski in slovanski etimologiji, zgodovinski in primerjalni slovnici indoevropskih jezikov s poudarkom na baltoslovanskih. V letih 1981 do 2007 je sodeloval pri dokončanju Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ob in po tem pa napisal še poljudnoznanstveni Slovenski etimološki slovar (11997, 22003, 32016), Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006), Slovar Pohlinovega jezika (2020) in Imena slovenskih psov (2023). V mladih letih je napisal Kratko albansko slovnico (1991) in Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je redni profesor za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je bil deset let in osem mesecev predstojnik, pa znanstveni svetnik. Leta 2015 je bil izvoljen za izrednega, 2021 pa za rednega člana SAZU. Od leta 2023 je njen podpredsednik za humanistiko, družboslovje in umetnosti.

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Doc. dr. Rok Ciglič:
Raziskovanje v geografiji (GIS)

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 27. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni – raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za prvo izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije, dr. Mojce Kovačič z naslovom Urbana zvočna krajina kot prostor dediščinjenja in simbolne moči. 

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 9. marca 2026, ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

---

Predavanje obravnava urbano zvočno pokrajino Ljubljane kot prostor, v katerem se skozi zvok vzpostavljajo procesi dediščinjenja, pripadnosti in izključevanja. Izhaja iz razumevanja zvoka kot družbeno in politično učinkovite prakse, ki ne deluje zgolj na ravni zaznave, ampak aktivno sodeluje pri konstruiranju pripadnosti, identitet, hierarhij in simbolnega reda v javnem prostoru.

Teoretični okvir predavanja združuje pristope etnomuzikologije, zvočnih in dediščinskih študij ter osvetljuje, kako določeni zvoki v urbanem prostoru pridobijo status ‘tradicionalnih’, ‘naših’ in ‘domačih’ zvokov, medtem ko so drugi označeni kot moteči, tuji ali nelegitimni. Poseben poudarek je namenjen procesom, v katerih zvoki postanejo nosilci nacionalne identitete in simbolne lastnine.

Empirični del predavanje temelji na etnografskem gradivu mesta Ljubljane ter analizira izbrane primere, ki se navezujejo na zvočnost cerkvenih zvonov in ulično glasbo. Analiza pokaže, kako se skozi te zvočne prakse vzpostavljajo meje pripadnosti, legitimnosti in pravice do slišnosti v prostoru prestolnice. Predavanje tako pokaže, kako zvok deluje kot medij moči, in hkrati odseva sodobne in pretekle družbene in politične napetosti ter načine, kako se v urbanem prostoru vzpostavljajo določeni režimi slišnosti.

Mojca Kovačič je znanstvena sodelavka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer deluje na področju etnomuzikologije. V svojih raziskavah se posveča ljudskemu petju, ljudski inštrumentalni glasbi ter sodobnim popularnoglasbenim praksam in zvočnim pojavom. Pri tem preučuje tako njihove zvočne oziroma glasbene zakonitosti kot tudi zgodovinska, družbena in politična razmerja, v katerih nastajajo in delujejo. V njenem delu izstopajo teme, kot so nacionalizem in glasba, kulturne, dediščinske in zvočne politike, glasba v migracijskih kontekstih, jezikovne izbire v popularni glasbi, afektivni vidiki glasbe in procesi dediščinjenja. Od leta 2014 predava predmet Uvod v glasbeno folkloristiko na magistrskem programu glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

V torek, 10. marca, ob 17. uri vas vabimo na tretje v seriji predavanj v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Tadej Troha: 

Freud, fetišizem in metapsihologija

Kratki spis Fetišizem, objavljen leta 1927, ima v Freudovem opusu posebno mesto. Sodi med redke meta psihološke poskuse iz obdobja, ki ga je sam označil kot »fazo regresivnega razvoja«, v katerem se je težišče njegovih raziskav iz širšega polja analitične klinike premaknilo k vprašanjem kulture. Obenem je eden redkih meta psiholoških tekstov, v katerem se Freud v želji po artikulaciji univerzalnih mehanizmov psihičnega aparata opre na fenomen, ki izhaja iz polja perverzije. Ta je bila —z redkimi izjemami — tudi v zgodnji psihoanalizi razumljena vsaj kot polje teoretske, če že ne praktične aberacije, kot nekakšen mrtvi rokav psihoanalitične teorije; hkrati pa je jasno, da je bila prav perverzija eno ključnih izhodišč Freudovega zgodnjega poskusa oblikovanja »meta teorije« psihoanalize v Treh razpravah o teoriji seksualnosti. Kako torej brati Freudov Fetišizem, da bi razmeroma redko in zamejeno klinično kategorijo razumeli kot manifestacijo obče zakonitosti človeške psihe? Kakšna je konceptualna mreža, v katero se ta specifični fenomen umešča in jo obenem preoblikuje? Katere smeri nadaljnjega branja se s tem razpirajo?

 

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Doc. dr. Aleš Smrekar:
Raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 20. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni – raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Študijske obveznosti: 

• Samostojno raziskovalno delo I., 
• Samostojno raziskovalno delo III. 
• Raziskovalni seminar I. 
• Raziskovalni seminar II.

---

V petek, 13. marca 2026 ob 15. uri bo Valerija Zabret predstavila svojo doktorsko disertacijo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora, z naslovom:

 

Obogatena resničnost: apropriacija prostora in identitete "v času transhumanizma".

 

(Povzetek predstavitve bo na voljo kmalu.)

 

Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije 

Mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,
somentorica: doc. dr. Nina Cvar.

Komisija: 

• prof. dr. Lev Kreft (FF UL, PŠ ZRC SAZU), 
• prof. dr. Ernest Ženko (FHS UPR), 
• prof. dr. Lia Lola V. Kotnik (FHS UPR).

 

Predstavitev bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstopje, Ljubljana.

 

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Študijske obveznosti: 

• Samostojno raziskovalno delo I., 
• Samostojno raziskovalno delo III. 
• Raziskovalni seminar I. 
• Raziskovalni seminar II.

---

V ponedeljek, 16. marca 2026 ob 17. uri bo mag. Matej Ažman predstavil svojo doktorsko disertacijo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora, z naslovom:

 

Problemi sodobne teoretizacije znanosti (Heidegger, francoska epistemologija, Badiou)

 

(Povzetek predstavitve bo na voljo kmalu.)

 

Modul: Transformacije moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura, epistemologije 

Mentor: red. prof. dr. Rado Riha,
somentor: izr. prof. dr. Peter Klepec.

Komisija: 

• doc. dr. Rok Benčin (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), 
• doc. dr. Aleš Bunta (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU) in 
• dr. Gregor Moder, višji znanstveni sodelavec (FF UL).

 

Predstavitev bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

---

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela dr. Maja Matijević z Instituta za hrvatski jezik v Zagrebu.

Predavanje bo potekalo v živo in prek spleta. 

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
 
Vsebinski sklop Odprta znanost v praksi: zakaj, kako in kje jo dejansko uporabljamo bomo v okviru Raziskovalnega seminarja I izvajali 9. 2. od 15:00 do 17:00 in 24. 3. od 15:00 do 18:00 v sejni sobi Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Srečanje (predstavitev del z diskusijo)

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 20. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni – raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Primož Gašperič.