Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.

 

V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:

Zgodovina antropologije kot antropološki problem

 

Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.

 

V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:

Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?

 

Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.

 

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.

Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.

 

V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:

Zgodovina antropologije kot antropološki problem

 

Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.

 

V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:

Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?

 

Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.

 

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.

Sestanek sodelavk in sodelavcev ter študentk in študentov modula Kulturna zgodovina (doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur).

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura

Predmet: Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij
Nosilka predmeta: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler

Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

V zimskem semestru 2025/26 bo prof. dr. Marina Gržinić (FI ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU) izvedla cikel petih predavanj v okviru Podiplomske šole ZRC SAZU. Serija bo posvečena aktualnim temam sodobne filozofije, teorije umetnosti in politične estetike, s posebnim poudarkom na razmerju med tehnologijo in umetnostjo. Predavanja bodo potekala ob petkih od 16.30 do 18.00 v prostorih Podiplomske šole ZRC SAZU, Novi trg 2/1 nadstropje, Ljubljana 1000,  ter bodo dostopna v živo in po ZOOMU.

Urnik in tematski poudarki predavanj

•  PETEK, 21. november 2025 – Drugost v filozofiji: Predavanje bo obravnavalo pojem drugosti (alteritete) kot temeljno vprašanje filozofije.
• PETEK, 28. november 2025 – Časovnost in sodobnost: Predavanje bo osvetlilo koncepte časa, zgodovinskosti in prihodnosti v sodobni teoriji, s poudarkom na temporalnih režimih kapitalizma in postkolonialnih perspektivah.
• PETEK, 19. december 2025 – Denar, kapital in oblast: Analiza ekonomskih in političnih razsežnosti sodobnosti: kako kapital preoblikuje razmerja med telesom, umetnostjo in tehnologijo
• PETEK, 9. januar 2026 – Estetika in politika: Razprava o sodobni estetiki kot prostoru političnega mišljenja – od vizualne kulture do afektivnih ekonomij in novih oblik odpora.
• PETEK, 16. januar 2026 – Tehnologija, umetna inteligenca in prihodnost mišljenja: predavanje  bo obravnavalo vlogo tehnologije in umetne inteligence pri transformaciji epistemologije, identitete in umetniške prakse.

Prof. dr. Marina Gržinić Mauhler je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter redna profesorica za filozofijo. Razvija interdisciplinarne projekte, ki povezujejo teorijo, umetnost in aktivizem, s poudarkom na nekropolitiki, transfeminizmu in dekolonialnosti. Njeno delo prispeva k razumevanju vpliva tehnologije, globalnega kapitalizma in vizualne kulture na sodobne družbene procese. margrz@zrc-sazu.si