PREDAVANJE

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Antropologija: razumevanje svetotvornih praks
Izbirni predmet: Antropologija okolja in planetarnih procesov  
Nosilka predmeta: doc. dr. Nataša Gregorič Bon

Predavateljica: doc. dr. Nataša Gregorič Bon
Lokacija: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

 

Obveščamo vas, da bo v torek, 21. aprila 2026, ob 11. uri, Jera Oman na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Razmerje med žargonom in terminologijo na primeru fizioterapije.

(Povzetek doktorske disertacije.)

Mentorica: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin

Komisija: 

• red. prof. dr. Alan Kacin,
• doc. dr. Mojca Žagar Karer,
• red. prof. dr. Andreja Žele (predsednica).

 

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Kulturna zgodovina in spominske študije

Vabimo vas na predavanje v soorganizaciji Inštituta za kulturne in spominske študije ter modula Kulturna zgodovina in spominske študije, ki bo potekalo znotraj predmeta Spomin in zgodovina. Gostujoča predavateljica bo izr. prof. dr. Ketevan Kakitelashvili z Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju: 

Gruzija po osamosvojitvi: spomin na travmo in zmago.

Predavanje bo v angleškem jeziku v sredo, 22. aprila 2026 ob 13. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Predavanje preučuje politične in družbene preobrazbe v Gruziji v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih letih, ki zajemajo zadnja leta sovjetskega obdobja in prva leta neodvisnosti. Zlom komunističnega sistema je sprožil hitre, celovite in pogosto travmatične družbene spremembe. Čeprav je bila obnova gruzijske neodvisnosti leta 1991 dolgo pričakovana zmaga, za katero so se ljudje borili, se je prilagajanje na nastale spremembe izkazalo za izjemno zahtevno. Prehodno obdobje so zaznamovali dramatični in boleči dogodki, vključno s tragedijo 9. aprila 1989, tbilisijsko vojno 1991–1992 in državljanskimi nemiri, konflikti v Abhaziji in regiji Chinvali, naravne nesreče, gospodarski zlom, družbene stiske in energetske krize.

Predavanje uporablja teorije kulturne travme, travme zmage in kolektivnega spomina za obravnavo gruzijske izkušnje 1980-ih in 1990-ih let. Ti okviri pomagajo razumeti dogodke tega obdobja ne zgolj kot zgodovinska dejstva, temveč kot kulturno konstruirane pojave, oblikovane s pomeni, specifičnimi za gruzijsko družbo.

Poseben poudarek bo namenjen vsakdanjim in individualnim razsežnostim političnih, gospodarskih in družbenih preobrazb. Predavanje raziskuje, kako so te spremembe vplivale na življenja, identitete, stališča in poglede na svet običajnih ljudi ter kako generacija, ki je to obdobje doživela, danes pomni in vrednoti ta leta. Z uporabo empiričnega gradiva ponazarja nastanek travmatičnega etosa v 1990-ih: vsesplošen strah, obup ter občutke izgube in brezupa ob razpadu državnih institucij, porastu kriminala in oslabljenih strukturah socialne podpore. Obravnava tudi boj posameznikov, da bi našli svoje mesto in moralno oporo v družbi, kjer prej skupne vrednote in načela niso več veljala.

Dr. Ketevan Kakitelashvili, doktorica zgodovine, je izredna profesorica na Inštitutu za kulturne študije Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju (Gruzija). Njeno raziskovanje se osredotoča na mehanizme oblikovanja identitete, vključno s kolektivnim spominom, kulturno travmo in njihovim vplivom na konstrukcijo identitete. Njene publikacije vključujejo: Georgia: Trauma and Triumph on the Way to Independence (Tbilisi: Samshoblo 2022, soavtorica), A national figure as a memory site: reinterpretations of Ilia Chavchavadze in the 1910s–1940s (Caucasus Survey, 9(3):220–234, soavtorica), Georgian Israelites or Jews of Georgia: Religious and National Dimensions of the Georgian Jewish Identity (Journal of Religion in Europe 14, 3–4 (2021): 339–366).

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Primož Gašperič, z naslovom: 

Med natančnostjo in pozabo: Coppov zemljevid Istre iz leta 1525

 

Kartograf in horograf Pietro Coppo je leta 1525 izdal najstarejši znani samostojni zemljevid Istre. Velik del svojega življenja je preživel v Izoli in je prvi kartograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov. Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo natančno narisane obale, z oddaljenostjo od morja pa se prikaz površja slabša. Velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stoletja in velja za najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja.
Namen predavanje je osvetliti pomen Coppovega zemljevida, ki je bil po natančnosti prikaza, vsebini in merilu daleč pred svojim časom. Prav tako lahko domnevamo, da mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevidi ne dosegajo njegove kakovosti.

 

Preizkusno predavanje bo v petek, 24. aprila 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Primož Gašperič prihaja z Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Diplomsko nalogo Širitev Ljubljane na barje med letoma 1950 in 2002 je na oddelku za geografijo zagovarjal leta 2002, z diplomsko nalogo Skavtstvo na slovenskem, ponovno rojstvo skavtske organizacije pa leto kasneje končal študij zgodovine in postal profesor zgodovine in geografije. Za geografsko diplomsko nalogo je istega leta prejel oddelčno nagrado. Spomladi leta 2003 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je prevzel vodenje Zemljepisnega muzeja. Kmalu se je vpisal na doktorski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije pod mentorstvom dr. Matije Zorna je obranil leta 2016.

Svoje znanstveno delo je prvenstveno posvetil raziskovanju starih zemljevidov in zgodovinski kartografiji. Kot vodja Zemljepisnega muzeja, ki je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melik ZRC SAZU, strokovni in širši javnosti predstavlja pomen kartografskega gradiva, ki je pogosto nepoznano, v strokovnih krogih pa prezrto. Zato poleg raziskovalnega dela in objav, s pomočjo muzejske zbirke redno izobražuje tudi dijake in študente o pomenu starih zemljevidov. Med vidnejšimi rezultati tega dela je uvrstitev Florjančičevega zemljevida Kranjske konec lanskega leta na UNESCO seznam Spomin sveta.

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za prvo izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geografije, dr. Daniela Ribeiro.

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
 
Vsebinski sklop Odgovorna znanost: etika in integriteta v raziskovanju bomo v okviru Raziskovalnega seminarja 1 izvajali 13. 4. od 15:00 do 17:00 in 11. 5. od 15:00 do 18:00 v sejni sobi Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 

V torek, 12. maja  2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).