Nov urnik

Predavanje po ZOOM.

Modul: Filozofski modul.
Predmet: SODOBNA FILOZOFIJA IN MODERNA LITERATURA
Predavatelj: doc. dr. Rok Benčin
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Fotografija, struktura, afekt

Nedavni afektivni obrat v fotografski teoriji sledi Barthesovemu premiku od strukture k afektu v Cameri lucidi. Toda že preden je Barthes izdal svojo fotografiji posvečeno zadnjo knjigo, je Thierry de Duve postavil tezo, da je v semiotično strukturo fotografije, kot jo razume Barthes, že vpisan afektivni proces. Fotografija naj bi bila namreč zaradi svoje indeksikalne narave razpeta med travmo in žalovanjem. Na predavanju bomo razmislek o afektirani strukturi fotografije razširili onstran predpostavke o njeni indeksikalni naravi. Kaj se zgodi z afektivnostjo fotografije, če njenega objekta več ne razumemo skozi neposredno povezavo med podobo in upodobljenim, temveč skozi nedoločenost, s katero njegova fotografska osamitev zaznamuje objekt?

Join Zoom Meeting: https://us02web.zoom.us/j/87166013914?pwd=NHpCb1NmOVhVYThEdlBDOS9iaTRvZz09

Meeting ID: 871 6601 3914
Passcode: 850756

Gostujoče predavanje po spletni seji ZOOM.

Modul: Literatura v kontekstu
Predavatelj: prof. Andrej Leben, Univerza v Gradcu, Avstrija.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Andrej Leben z Univerze v Gradcu:

Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem.

Predavanje osvetljuje na podlagi polisistemske teorije Even-Zoharja sodobni avstrijski literarni sistem z vidika večjezičnih literarnih praks priseljenih, nomadskih in manjšinskih avtorjev in avtoric ter s posebnim ozirom na dvojezično literarno polje na Koroškem in literaturo koroških Slovencev. Kot izhodišče prikaza bo služil tudi koncept nadregionalnega interakcijskega prostora, ki ga je razvila raziskovalna skupina na Univerzi v Gradcu in omogoča empirični, neesencialistični pogled tako na sodobno literarno komunikacijo in interakcije, za katere so značilne različne oblike literarne večjezičnosti, kot na tozadevno vlogo literarnih institucij.

Andrej (Andreas) Leben je profesor za slovensko književnost in slovenske kulturne vede na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Je soustanovitelj doktorskega programa Jugovzhodna Evropa in polja odličnosti »Dimenzije evropeizacije«. Vodil je projekt »Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru«. Njegova raziskovalna področja so slovenska književnost 20. in 21. stoletja, avtobiografski diskurz in avtobiografsko pisanje, kulturni transfer, literarna večjezičnost, spominska kultura, literatura in gledališče slovenske manjšine v Avstriji.

Predavanje bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 10.30 uri preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 830 0380 1372, Passcode: 729857).

Vabljeni!

Predavanje na ZOOM.

Doktorski študij 3. stopnje: Primerjalni študij idej in kultur
Modul: Kulturna zgodovina
Predmet: Mediji, spomin in zgodovina
Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Petra Svoljšak
Predavatelj: dr. Martin Pogačar

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel znanstveni sodelavec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Martin Pogačar:

Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?

Predavanje bo v četrtek, 15. aprila 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

Kaj je konzerva? Kdaj se pojavi in zakaj? Kaj lahko o preteklosti in sedanjosti izvemo, če jo odpremo? Predavanje se najprej posveti zgodovinskemu ozadju izuma konzerve, ter družbenim in zgodovinskim pogojem inovacije in smerem kasnejše industrializacije proizvodnje ter poblagovljenja enega prvih industrijskih prehranskih izdelkov. V nadaljevanju se osredotoči na zgodovino predelovanja rib na Jadranu, ter s tem povezanih družbenih sprememb, tako demografskih, arhitekturnih kot tudi sprememb v medosebnih odnosih. Skozi predstavitev problematike preoblikovanja in propadanja industrije predelave rib, predavanje zaokroži debato s premislekom o konzervi kot mnemotehničnem predmetu, skozi katerega prehajajo in se v njem srečujejo procesi in pomeni vprašanja odnosa med človekom, okoljem in tehnologijo, zlasti v kontekstu industrializacije in modernizacije. Pri tem se osredotoči tudi na metodološki pristop k raziskovanju predmetov in spomina.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

---

Join Zoom Meeting: https://us02web.zoom.us/j/83674088171?pwd=QWZjK0pMa3djeGp5YXN4YklaSEhNZz09

Meeting ID: 836 7408 8171,
Passcode: 587195

Gostujoče predavanje na ZOOM.

Doktorski študij 3. stopnje: Primerjalni študij idej in kultur
Modul: Kulturna zgodovina
Predavatelj: Zoltan Nicolas Dujisin-Muharay

*** English version below***

Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:

Vrednotenje znanstvenih osnov post-komunističnih politik spomina.


Predavanje v angleškem jeziku bo v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM.

Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštitutiTe inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.

Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški Univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.

///

Kindly invited to a public lecture by Zoltan Dujisin at Cultural history study module:

Assessing the Scholarly Foundations of Post-Communist Memory Politics.

The lecture discusses the origins of the anti-totalitarian collective memory pervading Central and Eastern Europe. It first tracks its intellectual origins in anti-communist dissidence, where liberal and conservative dissidents competed to offer the prevailing interpretation of the nature of the communist regime and then moves on to illustrate how the anti-totalitarian discourse was later co-opted by the region's ubiquitous national memory institutes. National memory institutes are understood as hybrid bodies that stand between the field of politics and of history and who seek to impose a dominant interpretation of the communist past. While not the first such institute, Poland's Institute of National Remembrance would emerge as the prime example for other countries to emulate across the post-communist region. The memory institute model was attractive for conservative identity politics as it allowed parties on the right to maintain the notion that post-communist societies are the product of "unfinished revolutions", and that the remnants of the past remain in power and require countering. Moreover, it claims scientific validation: by way of scholarly co-optation (offering superior conditions to young researchers who cannot get jobs in academic institutions), their political narratives are given scholarly legitimation, and are thus ultimately "depoliticized". But memory institutes are more than just a key element of post-communist political competition, they have also been responsible for shifting the EU's collective memory into an increasing acceptance of the equalization of Nazi and Communist crimes.

Zoltán Dujisin is an FSR Incoming Postdoc at UCLouvain and is based in Brussels. His research interests include sociology of knowledge, sociology of journalism, memory politics and political sociology. He obtained his PhD in sociology from Columbia University in New York and was a Marie Curie Leading Fellow based in Erasmus University Rotterdam, where he has continued conducting research on memory institutes. Zoltan worked as a journalist for a decade, corresponding for the global news agency Inter Press Service News and leading Portuguese weekly Expresso from Ukraine, Hungary and the Czech Republic. 

Lecture will be on Friday, 16th of April 2021, at 4 P.M. via ZOOM.
---
Join Zoom Meeting
https://us02web.zoom.us/j/86040775268?pwd=Y1lsb2ZaaGFUWkhYald1cG9SV0dydz09
Meeting ID: 860 4077 5268
Passcode: 561333 
See Less