4
-
Lidija Živčić | Odrast - vizija zveznega prehod
Lidija Živčić | Odrast - vizija zveznega prehod
4. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
5
-
Gregor Strle | Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI
Gregor Strle | Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI
5. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
6
-
Tomaž Mastnak | Po neoliberalizmu
Tomaž Mastnak | Po neoliberalizmu
6. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
7
-
dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
7. 03. 2024 14:00 - 17:00
Zagorica 20, 1292 Ig, Slovenija
Študijski program: Okoljske in regionalne študije Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah
Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer Izvajalci in izvajalke predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Andraž Čarni, doc. dr. Špela Goričan, doc. dr. Matjaž Gregorič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer, dr. Mitja Prelovšek. Lokacija:Raziskovalna postaja Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig
Predavanje doc. dr. Aleša Smrekarja na temeljnem predmetu Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah z naslovom: Raziskovanje na področju varstva okolja.
Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 14. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:
- pon, 13. 11. 2023: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Uvodno srečanje
- sre, 15. 11. 2023: Paul V. Debes | gostujoče predavanje: Linearni mešani modeli
- čet, 14. 12. 2023: Tim Prezelj | Grafična upodobitev podatkov
- čet, 4. 1. 2024: doc. dr. Matjaž Gregorič | Pisanje znanstvenih člankov
- čet, 11. 1. 2024: doc. dr. Špela Goričan | Raziskovanje v paleontologiji
- čet, 18. 1. 2024: red. prof. dr. Andraž Čarni | Raziskovanje v biologiji
- čet, 25. 1. 2024: doc. dr. Rok Ciglič | Raziskovanje v geografiji (GIS)
- čet, 15. 2. 2024: dr. Mitja Prelovšek | Raziskovanje v krasoslovju
- čet, 29. 2. 2024: doc. dr. Tjaša Tolar | Raziskovanje v arheobotaniki (lokacija izjemoma na Raziskovalni postaji Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig)
- čet, 7. 3. 2024: doc. dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
- čet, 4. 4. 2024: doc. dr. Rok Ciglič in red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Zaključno srečanje s predstavitvijo dela in diskusijo.
See more details
-
Magdalena Germek | Vizualna epistemologija
Magdalena Germek | Vizualna epistemologija
7. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
• •
|
8
-
Uroš Kranjc | Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij
Uroš Kranjc | Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij
8. 03. 2024 17:00 - 18:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri.
Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.
PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:
Odrast – vizija zveznega prehod.
Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.
TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:
Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.
Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.
SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:
Po neoliberalizmu.
Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.
ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:
Vizualna epistemologija.
Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?
Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:
Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.
Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.
Predavanja so javna, vabljeni!
See more details
•
|
9
|
10
|
25
-
Alenka Jelovšek | V iskanju stare ljubljanščine: kakšen je bil ljubljanski govor v 16. stoletju?
Alenka Jelovšek | V iskanju stare ljubljanščine: kakšen je bil ljubljanski govor v 16. stoletju?
25. 03. 2024 16:00 - 17:30
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Alenka Jelovšek:
V predavanju bodo predstavljene težave, s katerimi se srečujejo jezikovni zgodovinarji, ko poskušajo na podlagi ohranjenega jezikovnega gradiva in drugih dostopnih podatkov ovrednotiti Riglerjevo tezo, da je osnova za knjižno slovenščino ljubljanski govor Trubarjevega časa. Teza, ki je bila sicer v zadnjih petdesetih letih deležna več polemičnih obravnav, je namreč še vedno prevladujoča v (poljudno)znanstvenem diskurzu o jeziku. Čeprav je težišče predavanja na jezikovnih podatkih, bo vprašanje ljubljanskega govora obravnavano tudi z vidika historične sociolingvistike.
Predavanje bo v ponedeljek, 25. marca 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.
Doc. dr. Alenka Jelovšek je raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s knjižno slovenščino 16. stoletja, zlasti z razvojem pisne norme in z osebnimi zaimki, ter z razvojem ogovornih oblik v slovenščini skozi zgodovino. Je soavtorica in sourednica nastajajočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Vabljeni!
See more details
•
|
26
|
27
-
Benjamin Štular | Vzhodne Alpe v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku od 6. do 8. stoletja
Benjamin Štular | Vzhodne Alpe v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku od 6. do 8. stoletja
27. 03. 2024 11:30 - 13:00
ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur Modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem
[JAVNO RPEDAVANJE]
Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v soorganizaciji z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU na arheološkem doktorskem modulu imel izr. prof. dr. Benjamin Štular:
Kaj “vedó” globoki podatki, LiDAR-ski podatki, prostorsko-časovno rudarjenje vzorcev in umetna inteligenca
Predavanje temelji na pomembnih dosežkih moderne arheologije, ki jih omogočajo “globoki podatki”, napredne prostorske analize, LiDAR-ski podatki in umetna inteligenca. Prikazani bodo preliminarni rezultati analize 1105 arheoloških najdišč, ki osvetljuje ključne teme, kot so vzhodna meja Avarskega kaganata, pomen območja “Pólis Norikón” in vloga slovanskih imigrantov pri oblikovanju Karantanije. Naštete teme so na videz raznovrstne, a imajo rdečo nit, ki bo jedro razprave: velike lokalne razlike v akulturaciji oziroma procesu slovanizacije v vzhodnih Alpah.
Predavanje bo v sredo, 27. marca 2024, ob 11.30 uri v Atriju ZRC.
Benjamin Štular je višji znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Inštitutu za arheologijo. Objavlja in raziskuje predvsem zgodnjesrednjeveško arheologijo, LiDAR v arheologiji, arheološki GIS in kuratorstvo digitalnih podatkov v arheologiji. Po doktoratu (2007) se je izpopolnjeval v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Irskem. Kot vodilni raziskovalec na področju LiDARja v arheologiji vodi projekte, organizira mednarodna srečanja in razvija orodja za obdelavo podatkov zračnega laserskega skeniranja.
Predavanje je javno, vabljeni!
See more details
•
|
28
|
29
-
Inavguracijsko predavanje dr. Aleksandra Horvata
Inavguracijsko predavanje dr. Aleksandra Horvata
29. 03. 2024 11:00 - 12:30
Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU NOVI TRG 2, 1000 LJUBLJANA
VABILO
Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje geologije imel dr. Aleksander Horvat:
Antropocen je v sodobni znanosti zagotovo izjemen. V zgodovini bi težko našli primere, kjer bi ena znanstvena tematika v tako kratkem času zaposlovala pravzaprav vsa znanstvena področja: tako naravoslovje kot humanistične in družbene vede, pa vse do silnih vsakodnevnih političnih debat in obljub, ki bi naj krojile našo prihodnost. Še preden se je uveljavil, je antropocen že dobil tudi svojo znanstveno periodiko: The Anthropocene, ki izhaja od leta 2013 in ima trenutni IF 3,969, kar jo uvršča v Q1. Vse to kaže na njegovo aktualnost, pogostost objavljanja in citiranja. O antropocenu se danes v javnosti govori kot o v celoti definiranem in formaliziranem pojmu. Ali je res tako? Kaj o tem pravi Zemljina preteklost oziroma geologija? Pojem antropocen sta leta 2000 predlagala Crutzen in Stoermer kot »novo geološko epoho«, unikatno obdobje v zgodovini planeta, kjer je človek postal zadostna geološka sila, da je spremenil naravno okolje. Te spremembe bi naj bile ireverzibilne in unikatne. Kaj je v tej zgodbi zares posebnega in ireverzibilnega ali gre mogoče le za déjà vu zgodovine Zemlje? Crutzen je v kratki objavi v reviji Nature leta 2002 predlagal začetek »nove epohe« ob koncu 18. stoletja, ko je v zračnih mehurčkih, ujetih v polarnem ledu, opazen trend naraščanja koncentracij ogljikovega dioksida in metana. Med vsemi vedami, vpletenimi v razlaganje in razumevanje antropocena, je edino geologija razvila metode in znanja za razumevanje ter definiranje časa. V ozadju splošnega zanimanja javnosti o antropocenskih okoljskih spremembah vseskozi poteka razprava o definiciji antropocena kot geološke dobe, o njegovem začetku in najprimernejših parametrih, ki naj bi začetek določali. Kakšno je stanje teh razprav danes? In zakaj je pri tem pomemben datum 4. marec 2024?
Predavanje bo v petek, 29. marca 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Dr. Aleksander Horvat je raziskovalec in od leta 2021 predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je predavatelj in koordinator študijskega modula Paleobiologija in sedimentarna geologija. Raziskovalno se ukvarja z zgornjekredno in neogensko stratigrafijo, sedimentologjio in paleoekologijo ter paleontologijo diatomej, kalcitnega nanoplanktona in mehkužcev. Raziskuje tudi na področju geoarheologije, kjer se ukvarja predvsem s provenienco materiala in okoljskimi interpretacijami arheoloških najdišč. V zadnjem času sodeluje pri interdisciplinarnih raziskavah o insekticidni uporabnosti naravnih materialov pri zaščiti poljščin.
Vabljeni!
See more details
•
|
30
|
31
|