Podiplomska šola ZRC SAZU sodeluje kot pridruženi partner v mednarodnem projektu Momentum MSCA Premium Postdoctoral Fellowship Programme in vabi raziskovalke ter raziskovalce k prijavi na 2. razpis (Call 2).

Momentum MSCA je program podoktorskih štipendij, sofinanciran v okviru Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA), katerega cilj je spodbujanje znanstvene odličnosti, mednarodne mobilnosti in razvoja samostojnih raziskovalnih karier. Kot pridruženi partner lahko Podiplomska šola ZRC SAZU deluje kot ena od potencialnih gostiteljic izbranih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev.

Izbrane kandidatke in kandidati lahko pridobijo štipendijo za obdobje do 36 mesecev, ki vključuje tudi obvezne kratkotrajne mednarodne izmenjave (secondments). Program ponuja konkurenčne pogoje financiranja ter podporo pri strokovnem razvoju, usposabljanju in mreženju v mednarodnem raziskovalnem okolju.

2. razpis je odprt od 1. decembra 2025 do 31. januarja 2026.
Razpis je namenjen izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem z vseh raziskovalnih področij, ki želijo nadaljevati svojo kariero v mednarodno primerljivem raziskovalnem okolju.

Več informacij o razpisu, pogojih za prijavo in postopku izbora je na voljo v brošuri in na uradni spletni strani programa:
https://momentummsca.mta.hu

Vabljeni k prijavi!

Z veseljem sporočamo, da je izšla nova številka zbornika Platforma 5: Zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU.

Platforma 5 združuje raznolika humanistična in družboslovna vprašanja – od militarizacije in materialne kulture do seksualnosti in reprezentacij nasilja. Interdisciplinarni prispevki ponujajo vpogled v to, kako se zgodovinske izkušnje, družbene prakse in kulturne interpretacije prepletajo v razumevanju človeka in sodobnega sveta.

Vabljeni k branju nove številke, ki prinaša aktualne raziskave študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU ter odpira prostor za kritično razpravo o preteklosti in prihodnosti. Zbornik je na voljo tudi v PDF obliki – tukaj. 

Uredništvo Platforme 5:
Manca Koren, Pia Rednak, Lucija Mandić, Dragan Petrevski

Fotografija: Sara Gradišnik

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi v ponedeljek, 22. 12. ob 11. uri v Gosposko dvorano Zmeljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na preizkusno predavanje dr. Katje Kobolt za izvolitev v pedagoški naziv docentke:

Ženske – delo kulture – otroci – družba

Umetniško delovanje za otroke skozi vizuro družbene reprodukcije

Predavanje bo osvetlilo umetniško delovanje za otroke skozi manj običajno, a izjemno pomembno perspektivo družbene reprodukcije. Predavanje se bo osredotočilo predvsem na čas socialistične Jugoslavije in pokazalo preplete različnih ravni in dejavnikov družbene reprodukcije (vzgoja, izobraževanje, vzpostavljanje novih produkcijskih in družbenih pogojev, odnosov in institucij) in umetniškega delovanja za otroke.

Predavateljica: dr. Katja Kobolt, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU
Raziskovalno ozadje: študije kulture in spomina, ženske in umetnost, otroška kultura

Dr. Katja Kobolt  je komparativistka in raziskovalka znotraj študij kulture in spomina ter kuratorka. Vse od študija primerjalne književnosti in literarne teorije ter novinarstva na Univerzi v Ljubljani svoj raziskovalni kot tudi strokovni interes namenja književni in umetniški produkciji ter spolu. Znotraj podiplomskega študija literarne vede pri univerzi Ludwig-Maximilians-Universität München je doktorirala na temo ospoljenega književnega spomina na pojugoslovanske vojne (Frauen schreiben Geschichte(n): Krieg, Geschlecht und Erinnern im ehemaligen Jugoslawien (2009, Drava, Celovec/Klagenfurt). Delovala je kot predavetljica (HU zu Berlin, UDK, LMU, Nemčija; UNG Slovenija), kuratorka (Mesto žensk, Red Mined, n*a*i*l*s) in umetnostna pedagoginja (Der Fahrende Raum). Kot štipendistka Marie Skłodowska-Curie in NOO/ARIS pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU raziskuje otroško kulturo, posebej spominske vidike književnosti in ilustracije iz časa jugoslovanskega socializma s poudarkom na družbeni reprodukciji.

Fotografija: Ilustracija Ide Ćirić za Zmajeva pevanija (Jovan Jovanović-Zmaj), Prosveta, Beograd, 1972, del Zbirke ilustracij za otroke umetnic v času socialistične Jugoslavije (1945–1991). Zaščiteno z avtorskimi pravicami.

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela
Jelena Tešija:

Krmiljenje po razdeljenem delovnem vesolju: socialdemokratke in komunistke v Mednarodni zadrugi žensk (International Co-operative Women’s Guild), 1920–1960.

Predavanje obravnava zapleten odnos med socialdemokratkami in komunistkami v International Women’s Co-operative Guild (ICWG), ženski organizaciji, tesno povezani z vodilno zadružno organizacijo, International Co-operative Alliance (ICA). ICWG je bila ustanovljena v zgodnjih 1920-ih letih z namenom zastopanja delavskih gospodinj, pri čemer se je ukvarjala z vprašanji miru, zadružne ekonomije, reproduktivnega dela, položaja žensk v zadružnem gibanju ter ženskih civilnih in političnih pravic. Zadružno gibanje – tako ICA kot ICWG – je bilo v mednarodnem delavskem gibanju značilno po ideološko raznolikem članstvu in sodelovanju med socialdemokratskimi in komunističnimi aktivistkami v času med obema vojnama ter po drugi svetovni vojni. Moja analiza se osredotoča na tri glavne razsežnosti. Prvič, raziskujem, kako je ideološka razklanost znotraj mednarodnega delavskega gibanja oblikovala odnose znotraj ICWG. Drugič, preučujem, kako so se komunistke in socialdemokratke, vključno z aktivistkami iz socialistične Jugoslavije, spoprijemale z notranjimi napetostmi. Tretjič, analiziram, kako je dinamika med socialdemokratkami in komunistkami vplivala na odnose in sodelovanja ICWG s preostalim delavskim gibanjem.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v četrtek, 11. decembra 2025 ob 16. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana (zvonec: ZRC SAZU).

Jelena Tešija je doktorska študentka na Srednjeevropski univerzi (Central European University) na Dunaju in raziskovalna sodelavka v projektu ERC Advanced Grant ZARAH. Trenutno sodeluje v štirimesečni Erasmus+ praksi kot zunanja sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani, Slovenija. Njena doktorska disertacija se osredotoča na zgodovino spola in dela v International Co-operative Women’s Guild (1921–1963). Njena raziskovalna področja vključujejo zgodovino spola v (jugoslovanskem) zadružnem gibanju, zgodovino feminizmov in ženskih delavskih aktivizmov ter zgodovinske perspektive spola in socialne reprodukcije. Pred začetkom doktorskega študija primerjalne zgodovine se je s tematikami, povezanimi z delavskim in ženskimi gibanji, ukvarjala kot feministična novinarka in urednica, samostojna raziskovalka ter aktivistka. Leta 2025 je skupaj s kolegicami iz projekta ZARAH soavtorica raziskovalne monografije Women’s Labour Activism in Eastern Europe and Beyond. A New Transnational History (London: UCL Press). Knjiga je dostopna v odprtem dostopu – prenesi.

Vabljeni!

Fotografija: Conference of the International Co-Operative Women’s Guild in Stockholm in 1927. 1927. U DCX/2/3 Conference File for Stockholm. Hull History Centre, Hull, England.

03Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.

V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:

Zgodovina antropologije kot antropološki problem

Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.

V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:

Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?

Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.

Foto: osebni arhiv predavatelja

Vabimo vas na javno predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki obravnava tematiko, pomembno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU in ga bo izvedla doc. dr. Mateja Jemec Tomazin: 

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost.

Začetek raziskovalnega dela je povezan z zbiranjem in razvrščanjem podatkov. Delo z njimi zahteva premislek o njihovi uporabi, prikazu pa tudi shranjevanju in ponovni uporabi. Načela FAIR ponavadi povezujemo zgolj z raziskovalnimi rezultati, najpogosteje z objavljenimi članki in monografijami. Kam s podatki? V kakšni obliki jih pripraviti? Kateri metapodatki so nujni in kateri priporočljivi? Zakaj je besedilna datoteka preberi_me del raziskovalčevega bontona in ravnanja dobrega strokovnjaka? Katere podatke je treba objaviti – neobdelane, surove, kaj pa predprocesirane in do katere mere obdelane raziskovalne podatke in kam naj bodo podatki naloženi? Katero pomoč nam bo ponudil podatkovni skrbnik?

Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili na predavanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 8. decembra 2025, ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana). Zaradi izjemnega pomena obravnavane tematike za vsako raziskovalno delo je predavanje še posebej priporočeno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU, ne glede na modul ali področje raziskovanja.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. V okviru projekta Spoznaj sodeluje pri nastajanju Terminološkega slovarja odprte znanosti.

Photo by Karola G from Pexels

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Kozma Ahačič:

Prvih petdeset slovenskih knjig in vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika (1550–1603).

V uri in pol predavanja bomo skušali zajeti celotno zgodbo prvih petdesetih slovenskih knjig. O začetku slovenskega knjižnega jezika običajno vedno govorimo s poudarkom na izbranih delih in izbranih dogodkih, saj je le tako mogoče predstaviti določene vsebine tudi v globino. Vseeno pa ne smemo zanemariti tudi celovitega okvira tedanjega ustvarjanja, saj sicer lahko spregledamo tudi kako pomembno podrobnost. Namen predavanja bo zato predstaviti celoto in funkcioniranje posameznih vsem znanih tokov in dogodkov znotraj celote.

Predavanje bo v ponedeljek, 1. decembra 2025 ob 16. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Kozma Ahačič je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalec na Oddelku za zgodovino slovenskega jezika in predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic, urednik inštitutske zbirke Slovarji, član izvršilnega odbora Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL) ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Matjaž Geršič:

Izzivi podomačevanja in standardizacije evropskih zemljepisnih imen v arabščini.

Predavanje je namenjeno osvetlitvi funkcij in vloge zemljepisnih imen v jeziku ter izzivom pri prečrkovanju oziroma podomačevanju zemljepisnih imen iz latinice v arabsko pisavo. Predstavljena bo analiza rabe evropskih zemljepisnih imen v arabskih atlasih. Izpostavljena bo tipizacija arabskih eksonimov ter neenostnost pri prečrkovanju.

Preizkusno predavanje bo v petek, 28. novembra 2025 ob 11. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Matjaž Geršič je geograf in zgodovinar z Gorenjske. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz geografije (2009) in zgodovine (2010) ter za geografsko diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 2016 je doktoriral z disertacijo Slovenska pokrajinska imena kot dejavnik identitete na Oddelku za geografijo FF UL.

Zaposlen je na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer od leta 2018 opravlja funkcijo namestnika predstojnika inštituta. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na zemljepisna imena, identiteto in prostorsko terminologijo. Je avtor ali soavtor več kot 200 bibliografskih enot, med njimi več kot 20 izvirnih znanstvenih člankov in 25 znanstvenih monografij.

Leta 2017 je bil s strani Vlade RS imenovan za predsednika Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki Slovenijo zastopa pri Organizaciji združenih narodov (UNGEGN). Avgusta 2023 je postal sopredsednik Skupne komisije za zemljepisna imena pri Mednarodni kartografski zvezi in Mednarodni geografski zvezi.

Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih strokovnih združenjih ter se redno udeležuje znanstvenih srečanj. Med letoma 2022 in 2023 je kot gostujoči raziskovalec deloval na Univerzi kralja Sauda v Rijadu. Od leta 2012 je član Izvršnega odbora Zveze geografov Slovenije.

Vabljeni!

Photo by aboodi vesakaran on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje antropologije, dr. Tanja Ahlin:

Družina na daljavo: digitalne tehnologije v transnacionalnem kontekstu.

Kako se digitalne tehnologije vključujejo v družinsko skrbstvo in medsebojne odnose na daljavo v kontekstu vse bolj intenzivnih globalnih migracij, bodisi zaradi šolanja, službe, partnerstva ali po sili ekonomsko-političnih razmer? Mobilni in pametni telefoni, s tem pa tudi razne spletne platforme, so postale ključne pri ohranjanju intimnih družinskih odnosov. Toda tehnologije niso zgolj pasivno orodje, ki ga ljudje uporabljamo za dosego določenih ciljev, kot je komunikacija. Kot razlagajo teorije iz študij znanosti in tehnologije, se tehnologije aktivno vključujejo v medsebojne odnose in vsakodnevne prakse tako, da jih sooblikujejo glede na to, kaj ljudem omogočajo in česa ne. Tako v “transnacionalnih skrbstvenih kolektivih” – na primer med družinami migrantk in migrantov iz Kerale v južni Indiji – pametni telefoni in spletne platforme pripomorejo k preoblikovanju pomena in praks “dobre skrbi”, s tem pa tudi normativov o družbenospolnih vlogah in dolžnostih otrok do starajočih se staršev. Tako skrbstvo kot razni družbeni normativi torej niso nekaj naravno danega ali stalnega, temveč so predmet nenehnega pogajanja, nanje pa v današnjem digitaliziranem svetu vse bolj vplivajo tudi tehnologije.

Preizkusno predavanje bo v četrtek, 27. novembra 2025 ob 10. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Tanja Ahlin je raziskovalka na oddelku za kulturno antropologijo Univerze v Leidnu, kjer preučuje nove tehnologije v skrbi za starejše. Njena knjiga Calling Family: Digital Technologies and the Making of Transnational Care Collectives (Rutgers University Press, 2023) opisuje, kako vsakdanje digitalne tehnologije oblikujejo skrbstvo na daljavo, kadar so družinski člani razkropljeni po svetu. Doktorat na to temo je zaključila na Univerzi v Amsterdamu, študirala pa je tudi v Heidelbergu, Athabasci in v Ljubljani.

Vabljeni!

Photo by Katie Franklin on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih imel red. prof. dr. Hotimir Tivadar:

Knjižnost, pisnost in govorjenost v slovenščini drugega desetletja 21. stoletja.

Proces standardizacije vseslovenskega jezika se je na Slovenskem zares začel šele sredi 19. stoletja, ko smo imeli močno nacionalno gibanje tudi znotraj slovenskega prostora. Za Slovence je pomembna Zedinjena Slovenija kot program ter Zdravljica in umetniško ustvarjanje kot pomemben vidik razvoja slovenskega jezika in kulture. Pravorečno-retorično pa je pomemben razvoj slovenščine kot parlamentarnega (deželnega) jezika, kar je vplivalo tudi na razvoj pravorečne kodifikacije, ki še danes pogosto tudi »tava med brezglavim« nasprotovanjem pisno pripravljenemu govoru in knjižnosti nasploh. Na tem predavanju bomo preko konkretnih primerov, teorije knjižnega jezika in predvsem diskusije umestili pisnost v slovensko pisno in pravorečno normo ter seveda rabo.

Predavanje bo v ponedeljek, 24. novembra 2025 ob 16. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Prof. dr. Hotimir Tivadarje predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, izvaja pa tudi fonetično-govorne predmete na Pedagoški fakulteti UL. Svoj dodiplomski in podiplomski študij je opravil v Ljubljani in na praški Karlovi univerzi. Ukvarja se predvsem z normativnimi vprašanji, raziskovanjem govorjenega jezika in fonetično-fonološkimi vprašanji slovenskega jezika glede na druge jezike, še posebej s kontrastivnimi analizami slovanskih jezikov. Sodeluje še posebej s fonetiki v slovanskem svetu (Torun, Krakov, Praga, Košice, Zagreb, Skopje …) in je podpredsednik Mednarodne komisije za fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Na osnovi študija in izkušenj pri poučevanju fonetike in slovenščine kot prvega in tudi drugega jezika na slovenskih in tujih univerzah je izdal univerzitetni učbenik Fonetika 1 (2019, 2022), ukvarja pa se tudi z raziskovanjem prekmurščine in problematiko jezika v medijih.

Vabljeni!

Photo by RDNE Stock project