03Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.
V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:
Zgodovina antropologije kot antropološki problem
Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.
V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:
Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?
Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.
Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.
Foto: osebni arhiv predavatelja