Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika, ki ga bo imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Leksikologija: leksikalizacija in ločevanje med terminom in frazemom.

Predavateljica bo v predavanju z naslovom Leksikologija: leksikalizacija in ločevanje med terminom in frazemom obravnavala leksikalizacijo v razmerju do terminologizacije in frazeologizacije. Leksikalizacija v smeri terminologizacije poudari težjo po novih pomenih in poimenovanjih (tj. objektivno poimenovanje vsebin: kognitivna metafora), hkrati pa je leksikalizacija vstopni pomenotvorni pogoj tudi za frazeologizacijo (tj. subjektivno (pre)imenovanje vsebin: konvencionalna metafora). Tako terminološkim kot frazeološkim enotam pa sta skupni skladenjsko-pomenska stalnost sestavin in njihova idiomatičnost/svojskost.

Predavanje v torek, 7. januarja 2025 ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Andreja Žele je predavateljica sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od 2011 je dopolnilno petinsko zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika.

Photo By: Kaboompics.com

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje arheologije dr. Lucija Grahek:

Pokolpje v železni dobi: raziskovalni izzivi od Podzemlja do Vinice.

Reka Kolpa je v prazgodovini nedvomno predstavljala pomembno povezovalno, ne pa ločevalno mejo med skupnostmi ob njenih bregovih. To je še posebej pomembno, saj je Pokolpje raznolika regija na stičišču jugovzhodnega predalpskega, panonskega, severnojadranskega in zahodnobalkanskega sveta. Dosedanja necelostna obravnava te regije s strani slovenskih in hrvaških arheologov je privedla do razmeroma nejasne arheološke podobe območja, ki se odraža predvsem v različnih stopnjah raziskanosti. Celostnost regije zamegljujejo tudi definicije različnih kulturnih krogov oziroma skupnosti, ki so tu živele v času pozne bronaste in železne dobe. Raziskanost Bele krajine, ki jo tradicionalno obravnavamo kot integralni del dolenjske halštatske skupnosti, močno odstopa od ostalih delov Pokolpja. Kljub temu so nova izkopavanja ponovno osvetlila nekatere desiderate in šibke točke dosedanjih raziskav. Izzive, s katerimi se soočamo pri njihovi odpravi, bodo predstavljene na podlagi prvih rezultatov novih naselbinskih raziskav na Kučarju in grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju ter gradišču Šlemine nad Golekom pri Vinici. Osredotočenost bo na metodoloških izzivih in interdisciplinarnem pristopu k raziskavam, ki vključujejo tudi pedološke študije za analizo vplivov okolja na ohranitev najdb, kar predstavlja izhodišče za arheološke študije materialne kulture. Izpostavljen bo pomen različnih arheometalurških analiz kovinskih predmetov za identifikacijo tehnoloških praks. Predstavitev bo zaključena s premislekom o regionalnih identitetah v železni dobi ter njihovi vpetosti v širše kulturne tokove tistega časa, skupaj z izzivi predstavljanja rezultatov arheoloških raziskav širši javnosti.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 16. decembra 2024 ob 11. uri v Gosposki dvorani, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Lucija Grahek je znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča predvsem preučevanju pozne bronaste in železne dobe na jugovzhodnem alpskem prostoru. V času doktorskega študija in na začetku svoje raziskovalne poti je preučevala predvsem naselbinsko keramiko. Kabinetno delo redno dopolnjuje s terenskimi raziskavami, ki obsegajo arheološko topografijo in raziskovalna izkopavanja, kot jih je vodila na grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju. Vodila je tudi zaščitna izkopavanja rimskodobnega grobišča na lokaciji ZRC SAZU Raziskovalne postaje Barje. Svoje raziskave dopolnjuje z vključevanjem različnih naravoslovnih analiz ter interdisciplinarnim analitičnim pristopom k preučevanju tehnoloških in družbenih praks prazgodovinskih skupnosti. Od leta 2019 sodeluje pri terenskih raziskavah fenomena stečkov v vzhodni Hercegovini, ki jih vodi dr. Saša Čaval (IAPŠ). Pri raziskovanju stečkov, ki trenutno potekajo v okviru ERC projekta STONE, se osredotoča na preučevanje ponovne uporabe prazgodovinskih grobišč in rekognosciranje naselbin. Tesno sodeluje s konservatorji iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter z različnimi muzeji, predvsem z Belokranjskim muzejem v Metliki. Poleg ureditve depoja arheoloških najdb in mentorstva muzejskemu kustosu je tam v celoti prenovila stalno arheološko razstavo, ki zdaj nosi naslov: Arheološko bogastvo Bele krajine. Pri terenskem delu in kot delovna mentorica predaja svoje izkušnje in znanje študentom, tako iz slovenskih kot tudi tujih univerz.

Vabljeni!

Vir fotografije

https://us02web.zoom.us/j/81934768414?pwd=gRyunY0xg1KzUcavV5cabsrSTvYhiV.1

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 12. decembra 2024 ob 13. uri na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, Vita Zalar javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Anti-Roma Racism and Punitive Governance in the Habsburg and Yugoslav Monarchies, 1848–1941 [Protiromski rasizem in kaznovalna politika v Habsburški monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji, 1848–1941].

Povzetek doktorata.

Mentor: prof. dr. Oto Luthar

Somentor: prof. dr. Ari Joskowicz

Komisija: znanstveni sodelavec dr. Martin Pogačar, znanstveni sodelavec dr. Christian Promitzer, izr. prof. dr. Petra Svoljšak

Zagovor bo v angleškem jeziku v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Vir slike: Gypsies po Kotász, Károly – Slovak national gallery, Slovakia – Public Domain.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih imel doc. dr. Domen Krvina:

Prevzemanje lastnih imen iz jezikov s ciriličnimi pisavami na primeru vzhodnoslovanskih jezikov.

V predavanju bo v temeljnih potezah predstavljena problematika prevzemanja krajevnih in osebnih lastnih imen iz vzhodnoslovanskih jezikov v slovenščino. Ti jeziki se zapisujejo v cirilici, zato bo v okviru prevzemanja najprej izpostavljena razlika med prečrkovanjem (za ožjo znanstveno in bibliotekarsko rabo) ter podomačenim zapisom (za širšo rabo). Na primerih bo prikazano razmerje med črko in glasom, (ne)prevzemanje mehčanja soglasnikov, akanja in jakanja (v ruščini in beloruščini), posebnosti pri razvoju e in i v zaprtih zlogih (v ukrajinščini), na koncu pa tudi vprašanje prevzemanja nekaterih končajev (zlasti -iv : -ov/-jev v ukrajinščini) in samomnožinskih samostalnikov.

V Slovenskem pravopisu 2001 sta beloruščina in ukrajinščina v primerjavi z ruščino obravnavani precej obrobno in z le malo zgledi. Zlasti novejše gradivo v korpusu Trendi kaže, da se zdi marsikje smiselno (sistemsko) priznavanje dvojnic, pri gradivno prvič izpričanih primerih tudi v smislu (izrazite) prednosti izvorne oblike, kar bo pomembna naloga za nastajajoči Pravopis 8.0.

Predavanje v torek, 10. decembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Domen Krvina je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ob leksikologiji in leksikografiji ukvarja predvsem s skladnjo in aspektologijo. Je urednik Sprotnega slovarja slovenskega jezika in sodelavec pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika in. Kot član ožjega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU sodeluje pri prenovi pravopisnih pravil. Leta 2023 je prejel priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani (skupinsko za projekt Zgodovina slovenskega literarnega prevoda). Poleg jezikoslovja je ljubitelj naravoslovja, zlasti meteorologije, in (vojne) zgodovine.

Vabljeni!

Photo by Kristina Chuprina

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geologije dr. Mateja Jemec Auflič:

Zemeljski plazovi v prostoru in času ter pristopi k preventivnemu varstvu pred njimi.

Zemeljski plazovi so med najpogostejšimi naravnimi nevarnostmi v Sloveniji. Pojavljajo se v različnih geoloških okoljih in časovnih obdobjih. Njihova pogostost in intenzivnost sta odvisni od številnih dejavnikov, vključno z geološkimi, morfološkimi, podnebnimi in človeškimi vplivi. Izraz „zemeljski plazovi“ vključuje široko paleto pojavov z različnimi procesi, dinamiko, sprožilci, vrstami gibanja in potencialom nevarnosti. Aplikativne in znanstvene raziskave se osredotočajo na razumevanje procesov, njihovo prostorsko in časovno pojavljanje, modeliranje, predvidevanje in ublažitev posledic. V predavanju bodo predstavljene metode za prepoznavanje, spremljanje in določevanje obsega zemeljskih plazov. Prikazani bodo primeri preventivnih ukrepov s poudarkom na razvoju državnega sistema za obveščanje o nevarnosti pojavljanja zemeljskih plazov.

Nastopno predavanje bo v petek, 6. decembra 2024 ob 13. uri v Gosposki dvorani, Gosposka 16, Ljubljana.

Dr. Mateja Jemec Auflič, udi. geol., je za zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije in je doktorirala leta 2012 s področja uporabe radarske interferometrije v geologiji kot podpora pri proučevanju dinamičnih procesov na Zemljinem površju. V svoji raziskovalni karieri se osredotoča na proučevanje in monitoring zemeljskih plazov v prostoru in času z vidika uporabe različnih metod in pristopov. Združuje kombinacijo sodobnih geodetskih, geotehničnih, geofizikalnih in satelitskih metod s ciljem opredelitve preteklih, sedanjih in prihodnjih nevarnosti za nastanek zemeljskih plazov. Pri projektu Opozorilni sistem za napoved zemeljskih plazov je od samega začetka naprej nosilka raziskav o sprožilnih količinah padavin, ki so glavni sprožilec zemeljskih plazov v Sloveniji. V zadnjih petih letih je vzpostavila pet geoloških laboratorijev v naravi, kjer z uporabno različnih senzorjev, merijo širjenje in nastanek razpok, ki lahko vodijo do nastanka skalnih podorov. Je vodja evropskega projekta in več domačih projektov, v katerih se ukvarja z razvojem metodologij za določevanje območij pojavljanja zemeljskih plazov. Od leta 2022 je vodja programske skupine Dinamična Zemlja.

Vabljeni!

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/87202747302?pwd=91OtaXaLv8IjhTY7eJslJ79q6Cp135.1

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo imela izr. prof. dr. Yulia Demyanchuk:

Lingvopolitična sinergetika: oblikovanje in raziskovalne perspektive.

Prispevek je posvečen novi jezikoslovni disciplini, lingvopolitični sinergetiki, vključno z njenim predmetom in raziskovalnimi področji. Novost raziskave je v opredelitvi petih glavnih področij lingvopolitičnih sinergetičnih študij: sinergetske, jezikoslovne, komunikacijske, družbene in vojaške. Ugotovljeno je, da temeljni elementi lingvopolitične sinergetike vključujejo integracijo več disciplin, med njimi lingvosinergetiko, politično jezikoslovje, sociolingvistiko, komunikacije v času vojne, študij vojaških konfliktov in jezikoslovja vojne. Študija opredeljuje in utemeljuje podvrste lingvopolitične sinergetike: makro- in mikrolingvopolitično sinergetiko, znotraj katerih sta izpostavljeni njena teoretična in eksperimentalna področja.

Predavanje bo v angleškem jeziku v torek, 3. decembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Yulia Demyanchuk je izredna profesorica na Državni univerzi za življenjsko varnost v Lvovu in Nacionalni univerzi Ivana Franka v Lvovu v Ukrajini. Je članica javne organizacije Univerza za voditeljstvo in inovacije v Ukrajini, aktivna članica Ukrajinskega prevajalskega združenja ter Centra za ukrajinsko-evropsko znanstveno sodelovanje. Je članica uredniškega odbora znanstvene revije Forum for Linguistic Studies v Singapurju. Je tudi avtorica več kot 120 znanstvenih in metodoloških del, vključno s petimi monografijami, štirimi učbeniki in petimi znanstvenimi članki v mednarodnih revijah, vključenih v indeks Scopus.

Vabljeni!

Vabljeni na predstavitev tem doktorskih disertacij na študiju 3. stopnje Okoljske in regionalne študije in na študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela.

V ponedeljek, 2. decembra 2024 ob 15. uri bo na modulu Biodiverziteta in ekologija doktorskega študija Okoljske in regionalne študije, Taja Skrt Kristan predstavila svojo temo doktorske disertacije z naslovom:

Relationship between early crop cultivation and weeds at Ljubljansko barje in the late Neolithic [v slovenščini: Povezava med zgodnjim kmetijstvom in pleveli na Ljubljanskem barju v poznem neolitiku].

(Povzetek predstavitve)

Predlagana mentorica: doc. dr. Tjaša Tolar,

Predlagana somentorja: dr. Amy Styring in znanstveni sodelavec dr. Filip Küzmilč

Komisija: doc. dr. Maja Andrič, doc. dr. Klemen Eler in doc. dr. Tamara Leskovar.

V sredo, 4. decembra 2024 ob 16. uri bo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur, Rok Mrvič predstavil svojo doktorsko disertacijo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora, z naslovom:

Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja.

(Povzetek predstavitve)

Mentorica: doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.

Somentorica: doc. dr. Saša Babič.

Komisija: izr. prof. dr. Nataša Jakop, dr. Monika Kropej Telban in red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič.

Predstavitve bodo potekale v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic na študijskih programih je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geologije dr. Miloš Miler:

Vrstična elektronska mikroskopija in mikroanaliza v geokemiji okolja in pomen prepoznavanja virov onesnaženja.

Slušatelji predavanja bodo spoznali osnove vrstične elektronske mikroskopije in mikroanalize ter njeno uporabo v geokemiji okolja. Razloženi bodo načini prepoznavanja in opredelitve trdnih anorganskih onesnaževal v različnih okoljskih medijih s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije in mikroanalize. Na različnih primerih bo prikazan potek prepoznavanja trdnih anorganskih onesnaževal, določanja njihovih lastnosti ter pomen teh lastnosti pri prepoznavanju virov onesnaženja in pomen ocene prispevkov virov k onesnaženosti okolja.

Nastopno predavanje bo v petek, 29. novembra 2024 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana. (Lokacija).

Dr. Miloš Miler je doktor s področja geologije, zaposlen kot znanstveni sodelavec na oddelku Mineralne surovine in geokemija na Geološkem zavodu Slovenije. Že 16 let znanstveno deluje na področju okoljske mineralogije in geokemije s principi okoljske forenzike. Ukvarja se z raziskavami mikromineralogije, kemije in mikromorfologije trdnih onesnaževal v okolju, z ugotavljanjem njihovih virov in usode v okolju od vira do ponora ter z ugotavljanjem njihovih vplivov na okolje in človeka. Posveča se tudi izpopolnjevanju uporabe metod FE-SEM/EDS/EBSD/CL in diferencialne analize posameznih delcev ter laboratorijske priprave vzorcev za analize. Njegovo raziskovalno delo pa sega tudi na druga znanstvena področja, kot so raziskave meteoritov.

Vabljeni!

Vabimo vas na uvodno predavanje predmeta Kritična teorija institucij, ki ga bo imel dr. Uroš Kranjc:

Uvod v kritično teorijo institucij.

Ali je ob mnogoterosti disciplin in teorij, ki se ukvarjajo z definicijami pojma institucija potrebna še kritična teorija institucij? Zakaj je pomembno misliti pojem institucije onkraj uveljavljenih načel racionalnosti in optimalnosti, kjer se osredotočamo na zbiranje zgodovinskih in empiričnih dejstev za namene modeliranja vedênja posameznika ali skupine v skladu z vnaprej določenim nizom pravil? Skozi kritično teorijo institucij bomo skušali priti do alternativne definicije pojma institucije. Definirali ga bomo kot miselno konstrukcijo, ki ima neko abstraktno-objektivno pojavno obliko in eksistira, tako subjektivno kot objektivno. Da bi se dokopali do takšnega pojmovanja, se bomo tekom predavanj najprej dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka v luči zgodovinskih, materialnih in teoretskih pogojev, nato pa prešli k aksiomatskemu zastavku razumevanja (ekonomskih) institucij.

Na uvodnem predavanju se boste dogovorili o nadaljnjem poteku dela na predmetu in o bralnih seminarjih.

Uvodno predavanje bo v sredo, 27. novembra 2024 ob 17. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Uroš Kranjc je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in koordinator modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja. Na modulu izvaja predmet Kritična teorija institucij.

Vabljeni!

Photo by Matthew Henry on Unsplash

Vabimo vas na predavanje predmeta Frazeologija in paremiologija, ki ga bo imela znanstvena sodelavka dr. Polona Gantar:

Leksikografija v dobi umetne inteligence: digitalna slovarska baza z leksikografskega in tehnološkega vidika.

Predavanje bo namenjeno predstavitvi organizacije slovarskih podatkov v Digitalni slovarski bazi, kot jo vidita leksikograf in jezikovni tehnolog. Leksikografi kot tudi človeški uporabniki vidimo slovarsko geslo kot hierarhično urejen odnos med podatki, kjer pod posameznimi besedami in zvezami (iztočnicami) najdemo pomene, izvemo, kako se sklanjajo oz. spregajo in naglašujejo, kako njihove pomene rabimo v določenem govornem položaju ipd. Že iz šole tudi vemo, da posamezni specializirani deli gesla, kot sta denimo frazeološko in terminološko gnezdo, prinašajo primere specifičnih rab in da je koristno, če se v slovarju lahko poučimo o posebnostih standardnih in nestandardnih oblik oz. o njihovih variantah. Jezikovne tehnologe na drugi strani zanima predvsem formalizacija jezikovnih pojavov: kako jezikovne podatke zapisati v obliki, da jih bo prepoznal računalnik. Jezikovni modeli, na katerih temeljijo digitalne slovarske baze, že nekaj časa, predvsem pa z nastopom elektronskih slovarjev, opuščajo hierarhično predstavitev podatkov, kot jo denimo določa format xml. Z nastopom t. i. relacijskih baz, v katerih je ključno ločevanje med podatkovnim in prikaznim nivojem, so vsi podatki povezani linearno, kar omogoča neomejeno število prikazov iskanj v slovarskem vmesniku z različnih zornih kotov. Kje se srečata (in ločita) leksikografski in tehnološki pogled na jezikovni opis, bomo prikazali na primeru večbesednih leksikalnih enot, ki predstavljajo trd oreh tako za leksikografski opis (klasifikacija, pomen, prenesenost) kot pri tehnološki obdelavi (večbesednost, nekontinuiranost). Ob tem se bomo dotaknili nekaterih tipičnih slovarskih dilem, kot je denimo prepoznavanje stopnje pomenske prozornosti in prenesenosti pri frazeoloških enotah ter prehajanje večbesednih enot med posameznimi tipi. Na koncu se bomo na kratko pogovorili še o umetni inteligenci in njeni vlogi in izzivih na področju leksikografije. V ta namen bomo prikazali možnost uporabe UI na primeru pridobivanja slovarskih definicij za frazeološke enote.

Predavanje bo v torek, 26. novembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Apolonija Gantar je zaposlena kot znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti ter Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Raziskovalno se ukvarja z leksikalno semantiko in skladnjo, večbesednimi enotami in pomenskim opisom leksikalnih enot za človeške in strojne uporabnike. Interdisciplinarne vidike jezikoslovja in računalniške obdelave jezika združuje pri pripravi računalniško procesljivih jezikovnih virov, zlasti z vidika vključevanja semantičnih podatkov na ravni večbesednih enot z idiomatično vrednostjo. Njeni najpomembnejši znanstveni rezultati so s področja strukturiranja jezikovnih podatkov v digitalni slovarski bazi, korpusne analize večbesednih enot, kot so kolokacije, stalne zveze in frazeološke enote, ter avtomatskega pridobivanja slovarskih podatkov na podlagi oblikoskladenjsko, skladenjsko in semantično označenih korpusov. Je avtorica dveh znanstvenih monografij s področja digitalne in korpusne leksikografije ter urednica in soavtorica Digitalne slovarske baze za slovenščino, Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine, Slovarja sopomenk sodobne slovenščine, Velikega slovensko-madžarskega slovarja, Leksikona večbesednih enot, Slovenskega oblikoslovnega leksikona in Vezljivostnega leksikona slovenskih glagolov.

Vabljeni!