OPIS PREDMETA

Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija


Program: / Programme:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Koda predmeta: 59

Letnik: brez letnika


Nosilca
Red. prof. dr. Marko Snoj
Red. prof. dr. Jožica Škofic

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Vzgojno-izobraževalni smotri

Študentke in študenti se pregledno seznanijo s temeljnimi pojmi in metodami etimološkega in narečnega slovaropisja, razumejo podatke v različnih etimoloških in narečnih slovarjih in geselskih člankih ter znajo sami pripraviti in izpeljati dialektološko raziskavo in njene izsledke predstaviti v narečnem slovarju ter ob tem razumeti etimološko argumentacijo. Usposobijo se za kritično uporabljanje znanstvene literature in publikacij obravnavanih strokovnih področij. Usposobijo se za uporabo in razvoj različnih metod analize jezikovnega gradiva organskih idiomov ter spoznajo naloge in možnosti etimoloških in dialektoloških leksikoloških raziskav nacionalnega in drugih jezikov. Študenti in študentke se usposobijo za kritično vrednotenje etimoloških prikazov, za samostojno delo na področju dialektoloških (in geolingvističnih) leksikografskih raziskav, za kritično spremljanje in vrednotenje njihovega pomena za klasifikacijo jezikov in njihovih različkov, za raziskovanje razvoja jezikov v času in prostoru, za raziskovanje diastratične in diatopične raznolikosti oz. razslojenosti jezikov ter za razumevanje meja med jeziki in njihovimi različki.

 

Pridobljene kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente in študentke za uporabo in razvoj različnih metod jezikoslovne analize besedil organskih idiomov ter seznaniti jih z nalogami in možnostmi leksikografskih (in geolingvističnih) raziskav nacionalnega in drugih jezikov. 

Poleg tega je cilj seznaniti študentke in študente z zgodovino etimološkega in narečnega slovaropisja, pregledno predstaviti rezultate raziskav slovenskega jezika oz. slovenske etimologije in dialektologije v (etimoloških in dialektoloških) slovaropisnih projektih in njihove perspektive, dati znanje o različnih načinih zbiranja narečnega gradiva in njegovega predstavljanja v narečnem terminološkem slovarju ter pripraviti študente in študentke na samostojno dialektološko leksikografsko delo. Cilj predmeta je tudi usposobiti študente in študentke za razumevanje funkcijskozvrstne razslojenosti narečij in kritično vrednotenje leksikografskih predstavitev (slovenskih) narečij in njihovih funkcijskih zvrsti, zlasti strokovnih jezikov, in pomena etimološke in dialektalne leksikologije za raziskovanje razvoja jezikov v času in prostoru ter za raziskovanje diastratične in diatopične raznolikosti/razslojenosti jezikov.

 

Vsebina

Študenti in študentke v okviru predmeta (glede na izbrano študijsko področje) obravnavajo in raziskovalno poglabljajo naslednje vsebine:

  • etimologija in primerjalno jezikoslovje,
  • teoretske osnove sistemske in interdisciplinarne etimologije, 
  • slovenski etimološki slovarji,
  • etimološki slovarji drugih slovanskih in evropskih jezikov,
  • odnos med dialektologijo, sociolingvistiko, etnologijo (nematerialna kulturna dediščina) in geolingvistiko,
  • metode zbiranja žive kulturne dediščine, ki se prenaša z govorjenim jezikom (tj. narečnih besedil različnih zvrsti)
  • metode zbiranja strokovnega izrazja, povezanega s tradicionalnimi strokami slovenskih krajev in pokrajin (priprava vprašalnice, izbira informantov, zapis, razmerje med splošnosporazumevalnim besedjem in strokovnim izrazjem),
  • priprava jezikovnega/narečnega korpusa kot vira za pripravo narečnega slovarja in jezikovnega atlasa,
  • metode in postopki narečnega slovaropisja: razlaganje narečnih terminov v slovarskem članku z metodami sinhronega in diahronega jezikoslovja, pomen ponazarjalnega gradiva in dokumentarnega razdelka v slovarskem geselskem članku,
  • aplikativnost dialektoloških (zlasti leksikografskih) raziskav za klasifikacijo jezikov, raziskovanje razvoja in sprememb jezikov v času in prostoru (tudi stiku), za raziskovanje diastratične in diatopične raznolikosti jezikov ter za razumevanje meja med jeziki in njihovimi različki.

 

Seminarji 

Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj. Poudarek je na študijskem poglabljanju v dele predvidene učne snovi, izbrane glede na ožje študijske interese posameznega študenta ali študentke (seminarsko delo je lahko del besedila nastajajočega doktorskega dela). 

 

Povezava z drugimi predmeti

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno dobro poznavanje primerjalne metode in metode rekonstrukcije, strukture slovenskega jezika (tj. vseh njegovih jezikovnih ravnin) in njegovega razvoja od (vsaj) praslovanščine do sodobnosti. Predmet je tesno povezan s študijem drugih jezikoslovnih in humanističnih ved (npr. s študijem etnologije, zgodovine, arheologije).

 

Učbeniki in učni pripomočki

Na seznamu je osnovna literatura, poleg katere bodo študentke in študenti prejeli še dodaten seznam tekstov, ki bodo prišli v poštev za posamezna predavanja in seminarsko delo.

  • Bezlaj, France, 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC.
  • Furlan, Metka, 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, Poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Gregorič, Jože 2013: Kostelski slovar. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Ivančič Kutin, Barbara, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Ivančič Kutin, Barbara, 2011: Živa pripoved v zapisu. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Kenda-Jež, Karmen, 1994: Etnološke raziskave kot (drugotni) vir v narečnem slovaropisju. Traditiones 23, 45–68.
  • Kenda-Jež, Karmen, 1996: Tesarsko izrazje na Cerkljanskem. V: Stanonik, Marija (ur.). Besede in reči, (Traditiones, 25). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 321–335.
  • Kenda-Jež, Karmen, 2001: Nadnarečne prvine v narečnem slovarju?. V: Tokarz, Emil (ur.). Słowiańszczyzna w kontekście przemian Europy końca XX wieku: język – tradycja – kultura. Katowice: Śląsk, 271–281.
  • Kenda-Jež, Karmen, 2003: Narečna besedila iz Ovčje vasi. V: Komac, Nataša (ur.), SMOLE, Vera (ur.), DAPIT, Roberto. Ovčja vas in njena slovenska govorica: raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003: stage di ricerca Val Canale 2003. Ukve: Slovensko kulturno središče Planika, Kanalska dolina: = Centro culturale sloveno Stella alpina, Val Canale; Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: = Istituto per la lingua slovena “Fran Ramovš” CRS ASSA: Založba ZRC: = Casa editrice CRS, 129–190.
  • Kenda-Jež, Karmen, 2004: Narečje kot jezikovnozvrstna kategorija v sodobnem jezikoslovju. V: Kržišnik, Erika (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 263–276.
  • Kenda-Jež, Karmen, 2004: Slovarsko gradivo s Tolminskega kot vzorec za narečni slovar po Pleteršniku. V: Jesenšek, Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 154–162.
  • Kenda-Jež, Karmen, Gliha Komac, Nataša (urednik), 2007: Shranili smo jih v bančah: slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell’abbigliamento in Val Canale. Ukve: S.K.S. Planika Kanalska dolina; Trst: Slori; Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
  • Kenda-Jež, Karmen, Weiss, Peter, 1999: Posebnosti (slovenskega) narečnega slovaropisja. V: Kržišnik, Erika (ur.), Lokar, Metka (ur.). Zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 27–46.
  • Klemenčič, Simona, 2011: Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Klinar, Klemen (ur.), Škofic, Jožica, Šekli, Matej, Piko-Rustia, Martina, 2012: . Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen: projekt FLU-LED v okviru Operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007-2013. Jesenice: Gornjesavski muzej.
  • Kenda-Jež, Karmen, Weiss, Peter, 2002: Skladenjski podatki v (slovenskem) narečnem slovarju. Jezikoslovni zapiski, 8/1, 47–61.
  • Meier-Brügger, Michael, 2000: Indogermanische Sprachwissenschaft. 7. Auflage. Berlin, New York: Walter de Gruyter.
  • Snoj, Marko, 2002: Slovenski etimološki slovar, druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan.
  • Snoj, Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC.
  • Snoj, Marko, 2005: Etymology. V: Strazny, Philipp (ur.). Encyclopedia of linguistics. New York: Fitzroy Dearborn, 2005, vol. 1: A-L, str. 304-306.
  • Šekli, Matej, 2014: Primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Škofic, Jožica, 2004: Raziskovanje narečne terminologije v času globalizacije = Exploring dialectal terminology at the time of globalization. V: Humar, Marjeta (ur.). Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.-6. junij 2003: collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th-6th June 2003. Ljubljana: Založba ZRC, 61–75.
  • Škofic, Jožica, 2007: Terminologija izginjajoče/izginule obrti – sekirarstvo v Kamni Gorici na Gorenjskem. V: Jesenšek, Marko (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo, str. 214–234. 
  • Škofic, Jožica, 2007: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo. V: Torkar, Silvo (ur.), et al. Merkujev zbornik, (Jezikoslovni zapiski, 13, 1/2). Ljubljana: Založba ZRC, 441–458.
  • Škofic, Jožica, 2008: Glagolski termini v narečnem slovarju. Hrvatski dijalektološki zbornik, knj. 14, 219–232
  • Škofic, Jožica, Gostenčnik, Januška, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen, Kostelec, Petra, Nartnik, Vlado, Petek, Urška, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar, Danila, Škofic, Jožica (urednik), 2011: Slovenski lingvistični atlas. 1, Človek (telo, bolezni, družina). 1, Atlas: [(= SLA 1.1)], 2, Komentarji: [(= SLA 1.2)] (Zbirka Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
  • Škofic, Jožica,  Gostenčnik, Januška, Horvat, Mojca,  Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen,  Nartnik, Vlado, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar, Danila, 2016: Slovenski lingvistični atlas. 2, Kmetija, 1 Atlas; 2 Komentarji (Zbirka Jezikovni atlasi). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 
  • Škofic, Jožica, 2010–2011. Slovensko-nemški stik v govoru Sorice na Gorenjskem (po gradivu za SLA) = Slowenisch-deutscher Kontakt im Dialekt von Sorica (Zarz) in Oberkrain (nach dem Material für SLA). V: POHL, Heinz Dieter (ur.). Akten der 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie in Klagenfurt 19.-22. September 2007, (Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, Jg. 34–36 (2008-2010)). Wien: Praesens, str. 389–399. 
  • Weiss, Peter, 1997: Nepolnopomenske besedne vrste v gradivu za narečni slovar. V: Novak, France (ur.), Jan, Zoltan (ur.). Strokovno posvetovanje slavistov, Ljubljana, [12.-14. oktober] 1995, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 6). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 163–166.
  • Weiss, Peter, 1998: Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. Poskusni zvezek (A–H). Ljubljana: Založba ZRC.
  • Weiss, Peter, 2000: Označevanje v slovenskih narečnih slovarjih. Jezikoslovni zapiski, 6, 27–44.
  • Weiss, Peter, 2000: Slovensko (narečno) slovaropisje leta 1999. V: Jan, Zoltan (ur.). Slovensko jezikoslovje danes in jutri, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 10). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 185–194.
  • Weiss, Peter, 2003: Uvod v (slovenski) narečni slovar. Jezikoslovni zapiski 9/1, 49–61.
  • Weiss, Peter, 2005: Frazeologija v (slovenskem) narečnem slovarju. V: Jesenšek, Marko (ur.). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 124–134. 

 

Obveznosti študentk in študentov ter ocenjevanje

Študentke in študenti napišejo seminarsko nalogo o svojem raziskovalnem delu in opravijo izpit iz teoretične vsebine predmeta. 

Seminarska naloga naj obsega okrog 5.000 besed. Seminarska naloga bo ocenjena glede na verodostojnost podatkov ter strokovnost njihove obdelave, tj. analize, sinteze in interpretacije izbranega etimološkega problema ali samostojno zbranega jezikovnega (narečnega) gradiva, in glede na natančnost prikaza gradiva v slovarju; ocenjena bodo tudi teoretska izhodišča analize ter teoretična utemeljenost ugotovitev ter ne nazadnje jezikovna pravilnost in strukturiranost besedila ter ustreznost strokovne infrastrukture (navajanje virov in literature, citiranje, opombe …). Sestavni del ocene seminarske naloge je tudi ocena predstavitve (nastopa) njene vsebine študijski skupini.

Na izpitu študent ali študentka dokazuje znanje, ki ga je pridobil s študijem predavane snovi in obvezne ter priporočene literature. Kriteriji so poglobljeno poznavanje, povezovanje snovi, izvirnost mišljenja, kritičnost.

Ocena predmeta je sestavljena iz naslednjih obveznosti:

  • sodelovanje na predavanjih in v diskusijah ob predstavitvah seminarskih nalog (10%),
  • seminarska naloga (30%),
  • pisni ali ustni izpit (60%).

Pogoj za pristop k izpitu je oddana, uspešno predstavljena in ocenjena seminarska naloga.

Študent oz. študentka opravlja pisni/ustni izpit iz celotne snovi predmeta pri nosilki in nosilcih.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija ǀ

Red. prof. dr. Marko Snoj,

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Korpusni pristop in jezikovne tehnologije v leksikografiji ǀ

Izr. prof. dr. Tomaž Erjavec,

Izr. prof. dr. Darja Fišer,

ECTS: 6

Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika ǀ

Doc. dr. Jerica Snoj,

Doc. dr. Nataša Jakop,

ECTS: 6

Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih ǀ

Doc. dr. Helena Dobrovoljc,

Doc. dr. Nataša Gliha Komac,

ECTS: 6