Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije:
dr. Primož Gašperič:
Med natančnostjo in pozabo: Coppov zemljevid Istre iz leta 1525
Kartograf in horograf Pietro Coppo je leta 1525 izdal najstarejši znani samostojni zemljevid Istre. Velik del svojega življenja je preživel v Izoli in je prvi kartograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov. Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo natančno narisane obale, z oddaljenostjo od morja pa se prikaz površja slabša. Velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stoletja in velja za najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja.
Namen predavanje je osvetliti pomen Coppovega zemljevida, ki je bil po natančnosti prikaza, vsebini in merilu daleč pred svojim časom. Prav tako lahko domnevamo, da mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevidi ne dosegajo njegove kakovosti.
Preizkusno predavanje bo v torek, 31. marca 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Primož Gašperič prihaja z Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Diplomsko nalogo Širitev Ljubljane na barje med letoma 1950 in 2002 je na oddelku za geografijo zagovarjal leta 2002, z diplomsko nalogo Skavtstvo na slovenskem, ponovno rojstvo skavtske organizacije pa leto kasneje končal študij zgodovine in postal profesor zgodovine in geografije. Za geografsko diplomsko nalogo je istega leta prejel oddelčno nagrado. Spomladi leta 2003 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je prevzel vodenje Zemljepisnega muzeja. Kmalu se je vpisal na doktorski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije pod mentorstvom dr. Matije Zorna je obranil leta 2016.
Svoje znanstveno delo je prvenstveno posvetil raziskovanju starih zemljevidov in zgodovinski kartografiji. Kot vodja Zemljepisnega muzeja, ki je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melik ZRC SAZU, strokovni in širši javnosti predstavlja pomen kartografskega gradiva, ki je pogosto nepoznano, v strokovnih krogih pa prezrto. Zato poleg raziskovalnega dela in objav, s pomočjo muzejske zbirke redno izobražuje tudi dijake in študente o pomenu starih zemljevidov. Med vidnejšimi rezultati tega dela je uvrstitev Florjančičevega zemljevida Kranjske konec lanskega leta na UNESCO seznam Spomin sveta.
Vabljeni!
Fotografija: Prvi zemljevid Istre, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Vir: https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/pietro-coppo-izolo-pred-500-leti-postavil-na-svetovni-zemljevid-kartografije/689777