Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:
Vrednotenje znanstvenih osnov post-komunističnih politik spomina.
Predavanje bo v angleškem jeziku v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 860 4077 5268, Passcode: 561333).
Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštituti. Te inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.
Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na Univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.