Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina

1. Kako misliti dediščino – pregled raziskovalnih paradigem:

• Disciplinarni razločki in interdisciplinarni pristopi – od varstva spomenikov in muzeologije do heritologije in (kritičnih) dediščinskih študij;
• Onkraj esecncializomov – kontruktivistična in performativna paradigma;
• Večperspektivnost – alternativni glasovi in avtorizirani dediščinski diskurz.

2. Zgodovinski pregled institucionalizacije dediščine na Slovenskem v primerjavi s sosednjimi območji in svetovnimi procesi:

• Predzgodovina dediščine – muzeološko, konservatorsko, dokumentarno in ljubiteljsko varovanje kulturnih prvin;
• Institucionalizacija dediščine – Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (1972) in njen vpliv na nacionalno zakonodajo;
• Demokratizacija dediščine – Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) kot poskus pluralizacije dediščine in opolnomočenja nosilcev.

3. Pregled upravljanja in (iz)rabe dediščine:

• Dediščinski registri – pregled seznamov dediščine ter premislek o taksonomiji dediščine, razmerjih (družbene) moči pri registraciji in znamčenju dediščine ter o posledicah unescoizacije in drugih oblik dediščinskega znamčenja;
• Dediščina v identitetnih politikah nacionalizacije, regionalizacije in (g)lokalizacije – dediščina in istovetnost;
• Predstavljanje/zastopanje in poustvarjanje dediščine;
• Dediščina kot ekonomski potencial (predvsem v turistični industriji, pa tudi v drugih gospodarskih panogah – kmetijstvo, obrt, živilska industrija, oglaševanje).

4. Izbrana poglavja:

• Dediščina in snovnost
• Dediščina v digitalnem okolju
• Prehranjevanje in dediščinski procesi
• Stanovanjska arhitektura in dediščinski procesi
• Dediščina in ekonomski razvoj
• Dediščine na dinamičnih obmejnih območjih
• Dediščine v mobilnem svetu
• Dediščinjenje prostora
• Dediščina kot skupno dobro

Temeljni literatura in viri

• Adell, N., Bendix, R. F., Bortolotto, C., Tauschek, M. (ur.) 2015. Between Imagined Communities and Communities of Practice, Participation, Territory and the Making of Heritage. Göttingen Studies 8. Göttingen: University of Göttingen.
• Bendix, R., Eggert, A., Peselmann, A. (ur.) 2012. Heritage Regimes and the State. Göttingen Studes 6. Göttingen: University of Göttingen.
• Bofulin, M. 2022. Heritagization of Chinese Migration: From Binaries to Connections. Asian Studies 10 (26)/2: 385-396, https://journals.uni-lj.si/as/article/view/10437/10200, doi: 10.4312/as.2022.10.2.385-396.
• Čebron Lipovec, N., Svetina, M. 2025. Vrednosti in vrednote: Razmislek o rabi temeljnih pojmov v interdisciplinarnem delu konservatorske stroke. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/1: 27–36, https://cdn2.domdesign.com/users/SEDDrustvo/Site/sites/sed-drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-slovenskega-etnoloskega-drustva-65-1-2025-2.pdf.
• Delak Koželj, Z. 2009. Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana: Zavod za vasrtvo kulturne dediščine.
• Dolžan Eržen, T., Slavec Gradišnik I., Valentinčič Furlan N. (ur).2014. Interpretacije dediščine. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.
• Graham, B. J., Howard, P. (ur.) 2008. The Ashgate Research Companion to Heritage and Identity. Burlington: Ashgate Pub. Co.
• Harrison, R. 2013. Heritage: Critical Approaches. New York: Routledge.
• Hazler, V. 1999. Podreti ali obnoviti?: zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. Ljubljana: Rokus.
• https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/home/.
• Hobsbawm, E. J., Ranger, T. O. (ur.) 1983. The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press.
• Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v očeh znanosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
• Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v rokah stroke. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
• Jezernik B. 2010. Kulturna dediščina in identiteta. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
• Kockel, U., Nic Craith, M. 2007. Cultural Heritage as Reflexive Traditions. Houndmills, Basingstoke in New York: Palgrave Macmillian.
• Ledinek Lozej, Š. 2017. Local Cultural Heritage Collections from the Slovenian-Italian Border Region. V: Pinton, S., Zagato, L. (ur.): Cultural Heritage, Scenarios 2015–2017 (Sapere l’Europa, sapere d’Europa 4). Venezia: Edizioni Ca Foscari, 607–622.
• Ledinek Lozej, Š., Rogelja Caf, N. 2025: Heritage on the margins?: Central and Eastern European perspectives. Traditiones 54/1: 7–16, doi: 10.3986/Traditio2025540101.
• Lowenthal, D. 1985. The Past is a Foreign Country. Cambridge: Cambridge University Press.
• Macdonald, S. 2003. Museums, National, Postnational and Transcultural Identities. Museum and Society 1, 1–16.
• Macdonald, S. 2013. Memorylands: Heritage and identity in Europe Today. London, New York: Routledge.
• Pisk, M. 2023. Folkloristika in kritično preučevanje dediščine = Folkloristics and critical heritage studies. Svetovi 1/1: 82-96, https://journals.uni-lj.si/svetovi-worlds/article/view/11405/11943.
• Rogelja Caf, N., Bofulin, M., Pipan, P. 2023. Fish stories between past and future: Competing and complementary heritage imaginaries in the Northeast Adriatic. Maritime studies 22/3, https://link.springer.com/article/10.1007/s40152-023-00327-z, doi: 10.1007/s40152-023-00327-z.
• Smith, L. 2006. Uses of Heritage. New York: Routledge.
• Smith, L. 2012. A Critical Heritage Studies? International Journal of Heritage Studies 18/6, 533–540.
• L., Akagawa, N. 2009 (ur.). Intangible Heritage. London: Routledge.
• Sonkoly, G., Vahtikari, T. 2018. Innovation in Cultural Heritage Research: For an Integrated European Research Policy. Luxembourg: Publications Office of the European Union.
• Tschofen, B. 2012. Heritage – Contemporary Uses of Culture Beyond the Everyday. Challenging Ethnography and Cultural Analysis. Traditiones 41/2: 29–40.
• Terčon, N., Vidrih Perko, V. (ur.) 2017. Muzeji, dediščina in kulturna krajina = Museums, heritage and cultural landscape: Zbornik = Acta. Radovljica: Slovensko muzejsko društvo; Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije; Celje: ICOM Slovenija.
• Tunbridge, J. E., Ashworth, G. J. 1996. Dissonant Heritage: The Management of the Past as a
• Resource in Conflict. Chichester: J. Wiley.
• Židov, N. Jerin, A. 2017. Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej

Cilji in kompetence

Pri predmetu se bodo slušatelji in slušateljice seznanili s historičnim pregledom teoretskih podmen razumevanja in empiričnega rokovanja z dediščino ter s sodobnejšimi procesualnimi in večperspektivnimi razumevanji dediščinskih praks in procesov. Med najpomembnejšimi izobraževalnim smotri je razumeti tvorjenje dediščine oz. dediščinjenje v povezavi s praksami in procesi (kolektivnega, pa tudi osebnega) spominjanja (in pozabljanja) ter z razvojnimi (v prvi vrsti identitetnimi in gospodarskimi) politikami in njim lastnimi razmerji moči. Študentje bodo spoznali zgodovino dediščinskega diskurza na Slovenskem, temeljne disciplinarne razločke in paradigmatske obrate razumevanja in preučevanja dediščine in dediščinskih procesov v humanistiki, ter na podlagi študij primerov in lastnega razmisleka o izbranih primerih pridobili kompetenco prepoznavanja, razlaganja in razločevanja tvornih in razdiralnih podmen in namer dediščinskih praks.

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študenti dobijo

1. vpogled v različne paradigme proučevanja dediščine in dediščinskih procesov;
2. historični pregled uveljavljanja dediščine in dediščinskih praks;
3. so opremljeni za analizo oziroma interpretacijo dediščinskih praks ter in procesov ter za ozaveščeno rokovanje z izbrano prvino.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (60 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).

Reference nosilke:

• Ledinek Lozej, Š.: Collaborative inventory: a participatory approach to cultural heritage collections. V: NARED, Janez (ur.), BOLE, David (ur.). Participatory research and planning in practice, (The urban book series, ISSN 2365-757X). Cham (Switzerland): Springer Open. cop. 2020, pp. 121-131, doi: 10.1007/978-3-030-28014-7_8.
• Godina-Golija, M., Ledinek Lozej, Š.: Pomen in cilji projektov ohranjanja dediščine prehrane: Register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway [The Importance and Objectives of Projects Aimed at Safeguarding Food Heritage: Register of the Intangible Cultural Heritage, Etnofolk and AlpFoodway]. Etnolog, 28, 2018, pp. 85–103.
• Ledinek Lozej, Š., Rogelja Caf, N.: Heritage on the margins?: Central and Eastern European perspectives. Traditiones, 2025, 54/1, pp. 7–16, doi: 3986/Traditio2025540101.
• Ledinek Lozej, Š., Razpotnik Visković, N.: Branding, labelling and certification: Geographical and anthropological insights. Acta geographica Slovenica, 62/2, 2022, pp. 51-61. https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/view/873/398, doi: 3986/AGS.11265.
• Pisk, M., Ledinek Lozej, Špela. Cross-border landscape as heritage?: insights from Slovenian borderlands. V: PETTENATI, Giacomo (ur.). Landscape as heritage: international critical perspectives. London; New York: Routledge, Taylor & Francis Group, 2023, pp. 136–147, doi: 4324/9781003195238-12.
• Ledinek Lozej, Š., Pisk, M.: Collections, walks, and cultural landscapes : Slovenian-Italian cross-border heritage initiatives. Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 50/1, 2021, pp. 79-105. https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/10519/9681, doi: 10.3986/Traditio2021500106.