Urnik

Z veseljem sporočamo, da bo Podiplomska šola ZRC SAZU prihodnjo pomlad sodelovala pri soorganizaciji mednarodne znanstvene konference, na katero vas vljudno vabimo. Konferenca z naslovom »Pokrajina v izobraževanju in izobraževanje v pokrajini« bo potekala 22. in 23. maja 2026 v okviru 9. dnevov Šimeja in Anteja Starčevića v Gospiću.

Konferenco organizira Oddelek za izobraževanje učiteljev v Gospiću Univerze v Zadru v sodelovanju z Inštitutom za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Podiplomsko šolo ZRC SAZU ter Fakulteto za pedagoške vede Univerze Juraj Dobrila v Pulju.

Delovni del konference bo potekal 22. maja 2026 na Oddelku za študij pedagoške vzgoje v Gospiću. Drugi dan konference, 23. maja 2026, bo vključeval izlet v okolico Gospića.

Konferenca bo obravnavala krajino kot interdisciplinarni pojem v umetnosti, znanosti, izobraževanju in vsakdanjem življenju. Vljudno vabimo, da s svojimi prispevki prispevate k razpravi o tej večplastni temi.

Uradna jezika konference sta hrvaščina in angleščina. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi, izbrani prispevki pa bodo lahko objavljeni v recenziranem zborniku.

Za več informacij obiščite: https://conference.unizd.hr/dani-sas-9/ ali pišite na elektronski naslov dani-sas@unizd.hr.

Veselimo se vaše udeležbe!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imela dr. Špela Petric Žižić z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša:

Pridevnik in njegov leksikalni pomen v slovenščini z vidika slovaropisja.

Na predavanju bomo predstavili pridevnik zlasti z vidika opisa v splošnem razlagalnem slovarju. Prikazane bodo tudi njegove slovnične lastnosti glede na pripadnost pomenski skupini. Predstavljeni bosta večpomenskost pridevnika in tipologija razlag vrstnega pridevnika v eSSKJ. Obravnavan bo tudi pomen pridevnika kot sestavine posameznega tipa (leksikalizirane) besedne zveze.

Predavanje bo v torek, 26. maja 2026 ob 15. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Dr. Špela Petric Žižić je raziskovalka na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikologijo in leksikografijo, zlasti z vprašanjem uslovarjanja večbesednih leksemov. Predmet njenega znanstvenega raziskovanja je tudi leksikografija, prilagojena otroškim uporabnikom. Je avtorica Šolskega slovarja slovenskega jezika in članica uredniškega odbora portala Franček ter soavtorica oziroma sourednica temeljnih slovarskih priročnikov za slovenski jezik (mdr. tudi eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja).

Program: Okoljske in regionalne študije
Modul: Paleobiologija in sedimentarna geologija
Predmet: Izbrana poglavja iz paleontologije
Tema: Uvod v biostratigrafijo nanoplanktona / Introduction to calcareous nannofossil biostratigraphy
Nosilca predmeta: doc. dr. Špela Goričan in doc. dr. Adrijan Košir
Predavateljica: dr. Ángela Fraguas Herráez
Lokacija: SEMINAR Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU (vhod čez atrij)

V okviru gostovanja na Podiplomski šoli ZRC SAZU (program mobilnosti Erasmus+) bo izr. prof. dr. Ángela Fraguas Herráez z Univerze Rey Juan Carlos izvedla sklop predavanj pri predmetu Izbrana poglavja iz paleontologije na doktorskem modulu Paleobiologija in sedimentarna geologija. 


Predavanja bodo:

• v sredo, 27. 5. med 10. in 12. uro, SEMINAR Paleontološki inštitut,
• v četrtek, 28. 5. med 9. in 12. uro, SEMINAR Paleontološki inštitut,
• v četrtek, 28. 5. med 13. in 16. uro, SEMINAR Paleontološki inštitut.

Ángela Fraguas je izredna profesorica geologije na Univerzi kralja Juana Carlosa v Madridu v Španiji. Raziskovalno se ukvarja s kalcitnim nanoplanktonom — z biostratigrafijo in z odzivi nanoplanktona na globalne klimatske in okoljske spremembe od zgornjega triasa do danes. 

Doktorirala je na Univerzi Complutense v Madridu in prejela nagrado za izjemne dosežke za najboljšo doktorsko nalogo v letih 2011/2012. Ima bogate mednarodne izkušnje. Med drugim je kot podoktorska raziskovalka gostovala na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, v Prirodoslovnem muzeju v Londonu ter na Univerzi v Milanu. 

Je avtorica več kot 25 znanstvenih člankov v visoko rangiranih mednarodnih revijah, obilno je prispevala s predavanji na konferencah ter sodelovanjem v mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih projektih. Na univerzi uči vrsto predmetov, povezanih s paleontologijo in geologijo na dodiplomskem študiju bioloških, okoljskih in eksperimentalnih znanosti. Aktivno sodeluje pri projektih popularizacije znanosti ter pri inovacijah izobraževanja o geologiji za študente z motoričnimi in slušnimi okvarami.

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Paleobiologija in sedimentarna geologija

Vabimo vas na javno predavanje gostujoče predavateljice dr. Ángele Fraguas Herráez v sredo, 27. maja ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU z naslovom:

Drobni fosili in velike zgodbe: kaj nam kalcitni nanoplankton razkrije o nekdanjih oceanih, podnebju in ekstremnih dogodkih. 

Kalcitni nanoplankton predstavlja eno od temeljnih fosilnih skupin tako za natančno biostratigrafsko datiranje kot tudi za rekonstrukcijo preteklih oceanografskih razmer in podnebnih sprememb. Pogostnost nanoplanktona, njegova globalna razširjenost, hitra evolucija in odlična ohranjenost ga uvrščajo med izjemno učinkovite biostratigrafske označevalce, medtem ko njegova občutljivost na okoljske spremembe omogoča vpogled v pretekle spremembe temperature, produktivnosti, slanosti in kemizma oceanov. 

Predavanje bo predstavilo več primerov raziskav iz spodnje jure v Španiji, ki osvetljujejo izjemen potencial teh mikroskopskih fosilov. Biostratigrafski dogodki, zlasti prvi pojav indeksnih vrst, omogočajo korelacije v visoki ločljivosti in natančnejše kronologije tudi tam, kjer so druge fosilne skupine redke. Spremembe v združbah kalcitnega nanoplanktona hkrati odražajo odziv morskih ekosistemov na pomembne okoljske motnje, kakršna so npr. obdobja globalnega segrevanja, pogosto povezana izumrtji. En takih primerov je toarcijski oceanski anoksični dogodek, ki se kaže v spremembi abundance nanoplanktona in velikosti nanofosilov. 

S povezovanjem biostratigrafskih in paleookoljskih pristopov bomo prikazali, kako kalcitni nanoplankton tvori ključno orodje za razumevanje dinamike oceanov, podnebnih sprememb in velikih dogodkov v zgodovini Zemlje ter dokazuje, da lahko drobni fosili pripovedujejo izjemno pomembne zgodbe. Predavanje bomo sklenili s pogledom na tekoči raziskovalni projekt, ki proučuje prisotnost nanoplanktona in diatomej v obalnih sedimentih puščavskega območja Atakama v Čilu). Nanofosili v raziskanih sedimentih kažejo, da so se usedli med paleocunmijem, kar lahko zelo razširi uporabo mikropaleontologije pri raziskovanju produktov ekstremnih sedimentacijskih procesov.