Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Podobe in prizori vsakdanjega in posebnega, ki jih nazorno predstavlja likovna umetnost, so pogosto prisotni in pomembni tudi v dediščini umetnostne pesmi, v kateri besedila skozi glasbo zaživijo na poseben način. Predmet se posveča glasbenim upodobitvam oseb, predmetov, okolja in dogajanja nekega časa in prostora v izbranih repertoarjih starejše zahodne (predvsem srednjeveške) umetniške glasbene dediščine, ki se gibljejo med zapisom in ustnim izročilom, fiksnim in improviziranim v okviru posameznih zgodovinskih kontekstov in povezav ter različnih možnosti izvajalske prakse. Teoretski del predavanj in seminarja je namenjen predstavitvi glasbenega, besedilnega in zgodovinskega konteksta, usvajanju izhodišč za analizo in razumevanje vsebin ter njihovi teoretski aplikaciji. V praktičnem delu študentke in študenti procese nastajanja in ustvarjanja tovrstne glasbene dediščine analizirajo in – glede na interes vsakokratne skupine – v praksi lahko preizkusijo tudi sami, saj je del predavanj in seminarskega dela posvečen tudi neposrednemu izvajanju v skupini.

Predmet temelji na izbranih glasbenih repertoarjih (I) gregorijanskega in kasnejšega liturgičnega, tudi protestantskega korala, predvsem s slovenskega ozemlja (koralne oblike, liturgična funkcija in vsebina spevov, podobe svetnic in svetnikov, modalnost, ustna/pisna tradicija, učenje in spomin, formulaičnost in improvizacija, retoričnost in podajanje besedila, koral v moških in ženskih cerkvenih ustanovah), in (II) zahodne srednjeveške verske in posvetne pesmi (posvetne zvrsti od del trubadurjev do minnesängerjev, akvitanski versus in francoski conductus, povezave s slovenskim prostorom, kasnejše polifone zvrsti, v katerih se kaže zgodnejša tradicija).

Predmet naslavlja pomembna vprašanja, ki se zastavljajo ob teh repertoarjih in jih je mogoče aplicirati na druge glasbene repertoarje in širše kulturne fenomene v določenih zgodovinskih obdobjih. To so: kako so podobe zaživele v glasbi; kaj je upodobitvenost glasbe v določenem obdobju pomenila in kakšna je bila njena funkcija; kakšna je bila vloga besedila in kakšna vloga glasbe; kako je upodobitvena moč glasbe vplivala na njeno diseminacijo; kako se v glasbi razvijajo stereotipi podob; kakšna je vsakokratna vloga pevca/izvajalca; kaj pomeni pojem glasbe, če ga apliciramo na izbrane repertoarje in kako to razširja naše pojmovanje pojma glasbe in glasbene preteklosti idr. Obenem si predmet prizadeva za prevrednotenje koncepta »umetniške vrednosti« glasbe, kakršnega je razvilo 19. stoletje, ki je na raven najčistejše umetnine povzdignilo instrumentalno glasbo, obenem pa vsakršno glasbo v službi neke funkcije zavrnilo kot manjvredno, čeprav takšna glasba predstavlja temelje evropske glasbene zgodovine. Kritično bodo vpletene in predstavljene tudi vsebine sodobnejšega časa, iz katerih je še vedno prepoznaven vpliv mnogih idej iz besedil teh repertoarjev, pa tudi njihov v glasbi utelešen umetniški izraz, kar priča o skriti živosti in aktualnosti te danes skoraj neznane glasbene dediščine.

Temeljni literatura in viri:

Monografije / Monographs:

• Fassler, Margot. 2014. Music in the Medieval West. New York in/and London.
• Fontes, João Luís, Diana Martins, Catarina Fernandes Barreira, and Mário Farelo, ur./eds. 2024. An Embodied Religion: Materialities and Devotion in Medieval Europe. Berlin.
• Harper, John. 1991. The Forms and Orders of the Western Liturgy from the Tenth to the Eighteenth Century. Oxford.
• Harrán, Don. 1986. Word-tone Relation in Musical Thought: From Antiquity to the Seventeenth Century. Neuhausen – Stuttgart.
• Hoefener, Kristin. 2022. Kultgeschichte als Musikgeschichte: Untersuchungen zu Ursprung, Entwicklund und Verbreitung von Offizienzyklen zu Ehren der heiligen Kölner Jungrauen. Paderborn.
• Gossen, Nicoletta. 2006. Musik in Texten – Texte in Musik: Der poetische Text als Herausforderung an die Interpreten der Musik des Mittelalters.
• Leach, Elizabeth Eva, in/and Helen Deeming, ur./eds. 2024. Cultural History of Western Music in the Middle Ages. London.
• Snoj, Jurij in/and Gregor Pompe. 2003. Pisna podoba glasbe na Slovenskem. Ljubljana.
• Snoj, Jurij. 1999. Gregorijanski koral. Ljubljana.
• Snoj, Jurij, ur./ed. 2012. Zgodovina glasbe na Slovenskem I. Ljubljana.

Izbrani rokopisni in tiskani glasbeni viri ter študijsko gradivo. / Selected manuscript and printed sources as well as study materials brought by the lecturer.

• Izbrani članki v slovenski in tuji strokovni periodiki (po dogovoru). / Selected articles from international musicological journals.
• Izbrani zvočni posnetki v Naxos Music Library (Mrežnik NUK) in drugih bazah (po dogovoru). / Selected music recordings from Naxos Music Library and other databases

Cilji in kompetence:

Predmetno-specifične kompetence:

Študentke in študenti bodo spoznali družbenozgodovinske vzgibe za ustvarjanje in poustvarjanje izbranih repertoarjev starejše vokalne umetniške glasbe na Slovenskem in v evropskem kontekstu. V ospredju bo obravnava problematike funkcionalnosti/umetniškosti glasbe izbranih slogov in obdobij, predvsem obravnava upodobitvene funkcije te glasbe, kar bo poglobilo in razširilo pogled študentk in študentov na vlogo umetniškega ustvarjanja v družbi nasploh in je relevantno tudi za obravnave novejše glasbe. Študentke in študenti bodo pri teoretskem delu predmeta poglobili razumevanje interakcije med besedo in glasbo ter njune združene vloge v funkciji upodobitve oz. reprezentacije. V praktičnem delu predmeta se bodo z določenimi ustvarjalnimi postopki in izvajalskimi praksami seznanili tudi praktično.

Splošne kompetence:

Pri tem bodo usvojili interdisciplinarne metodološke postopke, potrebne za preučevanje tega problema, in razvijali zmožnosti analize, samostojnega iskanja ustreznih odgovorov na izbrana specifična vprašanja ter aplikacije splošnih in kulturnozgodovinskih pojmov na glasbenozgodovinsko področje.

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti

• pripravijo pisno znanstveno nalogo na obravnavanem področju;
• dobijo teoretični in praktični vpogled v izbrane glasbene repertoarje;
• so sposobni kritično in samostojno razmišljati o upodobitveni funkciji v glasbi različnih zvrsti;
• bolje razumejo povezave med besedilom in glasbo v okviru izbranih glasbenih žanrov;
• znajo z vidika predstavljanja podob analizirati glasbena dela izbranih repertoarjev in svoje znanje aplicirati tudi širše na druge vrste glasbe.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki (Seminarsko delo, opremljeno z znanstvenim aparatom) 80 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %

Reference nosilke:

• Šter, Katarina. »’Allora più gradito, che più battuto’: Franciscans from Koper and Their Baroque cantus fractus.« De musica disserenda 20/ 1- 2 (2024): 153–206. DOI: 3986/dmd20.1-2.07.
• Šter, Katarina. »Discubuit Iesus: Škof Tomaž Hren, Gornji Grad in slovenski koral.« [“Discubuit Iesus: Bishop Thomas Chrön, Gornji Grad and Slovenian Chant.”] Muzikološki zbornik 59/1–2 (2023): 153–194. DOI: 4312/mz.59.1-2.153-194. [C
• Šter, Katarina. “A Chant Treatise in the Service of Two Monastic Traditions of the Modern Era: The Case of the Musices Choralis Medulla.” Muzikološki zbornik 56/2 (2020): 153–181. DOI: 4312/mz.56.2.153-181.
• Šter, Katarina. “The ‘Prague Group’ of Music Manuscripts from the Charterhouses Žiče (Seitz) and Jurklošter (Geirach).” V/In: Sammeln, Kopieren, Verbreiten: Zur Buchkultur der Kartäuser gestern und heute, Analecta cartusiana 337, ur./ed. S. Excoffon in/and C. Zermatten, 491–510. Kartause Ittingen in/and Saint-Etienne: 2018.
• Šter, Katarina. »Kdo je Begunka pri zibeli: Nekaj misli ob Lajovčevem samospevu.« [“Who is the Refugee by the Cradle: Some thoughts on Lajovic’s song.”] Muzikološki zbornik 54/1 (2018): 31–48.
• Šter, Katarina. »Mary Magdalene, the Apostola of the Easter Morning: Changes in the Late Medieval Carthusian Office of St Mary Magdalene.« Muzikološki zbornik 53/1 (2017): 9–53.