Historični seminar ZRC SAZU v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU vabi na predavanje:
Jiráskovi Pasjeglavci in boj za uveljavitev avtorskih pravic
(gledališka adaptacija kot plagiat).
Predavanje obravnava teoretske in zgodovinske vidike avtorskega prava iz obdobja Habsburške monarhije na primeru nedovoljene gledališke priredbe romana Aloisa Jiráska Pasjeglavci (Psohlavci), ki jo je 1899 pod naslovom Jan Sladký Kozina napisal in uprizoril Jan Krstnik Kühnl (1849–1904), dramatik, prevajalec in eden prvih plagiatorjev v zgodovini češke književnosti. Jirásek je kot fizična oseba s svojim odvetnikom Ladislavom Klumparjem (1863–1930) zakonito ukrepal proti nezakoniti dramatizaciji svoje »zgodovinske slike«, ki so jo izvedli v Švandovem gledališču v praškem Šmíchovu. Leta 1899 je svojo tožbo proti nezakoniti uprizoritvi dobil na podlagi zakona št. 197/1895 (iz cesarskega zakonika) o zaščiti avtorskih pravic za literarna, umetniška in fotografska dela. Ta zakon je bil dopolnitev cesarskega patenta iz leta 1846, ki je določal bistvo in uresničevanje avtorskih stvaritev (nekatere formulacije so potem prešle v avtorsko pravo neodvisne Češkoslovaške). Oba predpisa sta veljala tudi v slovenskem prostoru. Toda čez čas, leta 1920, sta Kühnlovi naslednici, vdova Marie Kühnlová in hči Marie Luisa Kühnlová (1891–1945), prevajalka iz romanskih jezikov, igro Jan Sladký Kozina ponovno izdali kot besedilo, namenjeno ljubiteljskim ansamblom. Besedilo brez večje estetske vrednosti iz leta 1899 sta le jezikovno posodobili. Jirásek je l. 1921 dobil tudi ponovno tožbo proti plagiatorstvu. O njej je ohranjena obsežna dokumentacija (spis tožilstva Okrožnega kazenskega sodišča v Pragi). V njej se kaže pomen avtorskih pravic kot manifestacije duhovne, nesnovne lastnine, ki jo je treba pravno zaščititi. Hkrati z literarnega vidika kaže na sodobno koncepcijo plagiata kot neinventivne imitacije, »ki si nepremišljeno [izposoja] celotno zgradbo, romaneskno zgodbo in posamezne sestavine« literarnega dela.
Predaval bo prof. dr. Miloš Zelenka.
Miloš Zelenka je predaval na oddelku za češčino Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi, kjer je leta 1985 tudi diplomiral. Od leta 1992 je zaposlen na Južnočeški univerzi v Čeških Budjejovicah (kjer je predstojnik oddelka za bohemistiko in katedre za slavistiko) in na Slavističnem inštitutu Češke akademije znanosti v Pragi. Predava tudi primerjalno književnost na praški Karlovi univerzi, na Univerzi Konstantina Filozofa v Nitri na Slovaškem pa raziskuje srednjeevropske književnosti. Ukvarja se s teorijo in zgodovino primerjalne književnosti ter slovansko literarno vedo. S svojimi prispevki je sodeloval na mednarodnih kongresih slavistov in komparativistov. Njegova bibliografija znanstvenih del vsebuje okoli 400 enot, od tega 150 znanstvenih člankov, objavljenih na Češkem in v tujini. Je tudi podpredsednik Društva za literarno vedo pri Češki akademiji znanosti.
Predavanje bo v četrtek, 12. decembra 2019, ob 11. uri v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.
Vljudno vabljeni!