Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje filozofije imel dr. Peter Klepec:

Premene sodobne družbene vezi

Predavanje bo posvečeno spremembam in tendencam, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih na področju družbene vezi, družbene klime in medosebnih odnosov. Izhajalo bo iz analize (še vedno) dominantnega načina produkcije, kapitalizma, ter skušalo predstaviti ne le temeljne prelome in protislovja, ki smo jim bili priča v zadnjem času, temveč tudi produktivno navezavo na psihoanalizo in njen kategorialni aparat pri analizi sodobne ideologije in družbe.

Predavanje bo v torek, 9. junija 2026 ob 17. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Peter Klepec je znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, član uredništva revije Filozofski vestnik (2004–) in odgovorni urednik revije Problemi (2022–). Je avtor številnih del iz področja nemške klasične filozofije, psihoanalize, sodobne filozofije in politične filozofije ter avtor štirih monografij: Vznik subjekta (2004), Dobičkonosne strasti. Kapitalizem in perverzija 1. (2008), Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2. (2019) in Časi nočne more (2025). Je izredni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je (skupaj z Alenko Zupančič) nosilec predmeta »Psihoanaliza in družbena vez.«

Lepo vabljeni!

Photo by ROBIN WORRALL on Unsplash

V ponedeljek, 8. junija 2026, na državni praznik – dan Primoža Trubarja, ki slavi začetke slovenske književnosti in osrednjo osebnost slovenskega protestantizma, vas vabimo na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje jezikoslovja imel dr. Kozma Ahačič:

Obdobja slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju

16. stoletje pojmujemo kot začetno obdobje slovenskega knjižnega jezika: od izdaje prvih slovenskih knjig leta 1550 do konca stoletja, natančneje do izdaje Megiserjevega slovarja leta 1603. Največkrat ga označujemo kot obdobje protestantizma. Kakor vsako začetno obdobje knjižnega jezika so tudi prvo obdobje slovenščine kot knjižnega jezika zaznamovali različni tokovi. Navzven so se kazali zlasti v različnih načinih zapisovanja glasov, izbora besedja, oblikoslovja in skladnje, a je šlo tudi za razlike v pojmovanju knjižnega jezika, za vprašanje njegovih meja ter za razmerje med govorjenimi narečji in zapisanim skupnim knjižnim jezikom, ki se je uresničeval tako v zapisu kot pri glasnem branju. V predavanju bomo te tokove predstavili, razmejili in osvetlili z različnih zornih kotov. Pri tem bomo opredelili tudi mestoma vzporedna, na posamezne avtorje vezana obdobja prvih petih desetletij slovenskega knjižnega jezika.

Predavanje bo v ponedeljek, 8. junija 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Kozma Ahačič poučuje na Podiplomski šoli ZRC SAZU od njenega nastanka. Je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je pobudnik in urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, urednik inštitutske zbirke Slovarji ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Je avtor sodobnih šolskih slovnic, kolumnist in član Društva slovenskih pisateljev.

Vljudno vabljeni!

Foto: Matija Matvoz

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Paleobiologija in sedimentarna geologija, ki ga bo v času gostovanja na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru programa Erasmus+ izvedla predavateljica z Univerze Rey Juan Carlos izr. prof. dr. Ángela Fraguas Herráez:

Drobni fosili in velike zgodbe: kaj nam kalcitni nanoplankton razkrije o nekdanjih oceanih, podnebju in ekstremnih dogodkih. 

Kalcitni nanoplankton predstavlja eno od temeljnih fosilnih skupin tako za natančno biostratigrafsko datiranje kot tudi za rekonstrukcijo preteklih oceanografskih razmer in podnebnih sprememb. Pogostnost nanoplanktona, njegova globalna razširjenost, hitra evolucija in odlična ohranjenost ga uvrščajo med izjemno učinkovite biostratigrafske označevalce, medtem ko njegova občutljivost na okoljske spremembe omogoča vpogled v pretekle spremembe temperature, produktivnosti, slanosti in kemizma oceanov. 

Predavanje bo predstavilo več primerov raziskav iz spodnje jure v Španiji, ki osvetljujejo izjemen potencial teh mikroskopskih fosilov. Biostratigrafski dogodki, zlasti prvi pojav indeksnih vrst, omogočajo korelacije v visoki ločljivosti in natančnejše kronologije tudi tam, kjer so druge fosilne skupine redke. Spremembe v združbah kalcitnega nanoplanktona hkrati odražajo odziv morskih ekosistemov na pomembne okoljske motnje, kakršna so npr. obdobja globalnega segrevanja, pogosto povezana izumrtji. En takih primerov je toarcijski oceanski anoksični dogodek, ki se kaže v spremembi abundance nanoplanktona in velikosti nanofosilov. 

S povezovanjem biostratigrafskih in paleookoljskih pristopov bomo prikazali, kako kalcitni nanoplankton tvori ključno orodje za razumevanje dinamike oceanov, podnebnih sprememb in velikih dogodkov v zgodovini Zemlje ter dokazuje, da lahko drobni fosili pripovedujejo izjemno pomembne zgodbe. Predavanje bomo sklenili s pogledom na tekoči raziskovalni projekt, ki proučuje prisotnost nanoplanktona in diatomej v obalnih sedimentih puščavskega območja Atakama v Čilu). Nanofosili v raziskanih sedimentih kažejo, da so se usedli med paleocunmijem, kar lahko zelo razširi uporabo mikropaleontologije pri raziskovanju produktov ekstremnih sedimentacijskih procesov. 

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v sredo, 27. maja 2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Ángela Fraguas je izredna profesorica geologije na Univerzi kralja Juana Carlosa v Madridu v Španiji. Raziskovalno se ukvarja s kalcitnim nanoplanktonom — z biostratigrafijo in z odzivi nanoplanktona na globalne klimatske in okoljske spremembe od zgornjega triasa do danes. 

Doktorirala je na Univerzi Complutense v Madridu in prejela nagrado za izjemne dosežke za najboljšo doktorsko nalogo v letih 2011/2012. Ima bogate mednarodne izkušnje. Med drugim je kot podoktorska raziskovalka gostovala na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, v Prirodoslovnem muzeju v Londonu ter na Univerzi v Milanu. 

Je avtorica več kot 25 znanstvenih člankov v visoko rangiranih mednarodnih revijah, obilno je prispevala s predavanji na konferencah ter sodelovanjem v mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih projektih. Na univerzi uči vrsto predmetov, povezanih s paleontologijo in geologijo na dodiplomskem študiju bioloških, okoljskih in eksperimentalnih znanosti. Aktivno sodeluje pri projektih popularizacije znanosti ter pri inovacijah izobraževanja o geologiji za študente z motoričnimi in slušnimi okvarami.

Slika: Lotharingius sigillatus,  Ángela Fraguas Herráez

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imela dr. Špela Petric Žižić:

Pridevnik in njegov leksikalni pomen v slovenščini z vidika slovaropisja.

Na predavanju bomo predstavili pridevnik zlasti z vidika opisa v splošnem razlagalnem slovarju. Prikazane bodo tudi njegove slovnične lastnosti glede na pripadnost pomenski skupini. Predstavljeni bosta večpomenskost pridevnika in tipologija razlag vrstnega pridevnika v eSSKJ. Obravnavan bo tudi pomen pridevnika kot sestavine posameznega tipa (leksikalizirane) besedne zveze.

Predavanje bo v torek, 26. maja 2026 ob 15. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Dr. Špela Petric Žižić je raziskovalka na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikologijo in leksikografijo, zlasti z vprašanjem uslovarjanja večbesednih leksemov. Predmet njenega znanstvenega raziskovanja je tudi leksikografija, prilagojena otroškim uporabnikom. Je avtorica Šolskega slovarja slovenskega jezika in članica uredniškega odbora portala Franček ter soavtorica oziroma sourednica temeljnih slovarskih priročnikov za slovenski jezik (mdr. tudi eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja).

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imel dr. Andrej Perdih:

Slovanska leksikografija včeraj, danes, jutri.

Izdelovanje slovarjev slovanskih jezikov je aktualno in živahno področje z večstoletnimi temelji. Na predavanju bomo pokazali trenutne in pretekle izzive leksikografije za slovanske jezike, skozi izbrane slovarje pa predstavili, kako razvoj jezikoslovja, kulturne in družbene spremembe ter tehnološke inovacije poganjajo in oblikujejo leksikografske usmeritve, pristope in načine delovanja.

Predavanje bo v torek, 12. maja 2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Dr. Andrej Perdih je raziskovalec na Oddelku za leksikologijo. Posveča se vprašanjem sodobne leksikologije in leksikografije na področju slovenskega knjižnega jezika. Načrtuje in vzdržuje slovarske podatkovne baze, vodi vsebinske, vizualne in tehnične procese v procesu objavljanja slovarjev na slovarskem portalu Fran. Sodeluje pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, ter pri portalih Fran in Franček. Je urednik zbirke Rastoči slovarji in sodelavec pri Jezikovnotehnološkem raziskovalnem centru na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je član komisije za leksikologijo in leksikografijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju.

Vljudno vabljeni!

Vir slike.

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geografije,
dr. Daniela Alexandra Teixeira da Costa Ribeiro:

Spremembe rabe zemljišč in okoljski izzivi: povezave z ekosistemi in ekosistemskimi storitvami

Raba zemljišč je eden ključnih vidikov človekovega vpliva na naravno okolje, saj odraža načine upravljanja in preoblikovanja prostora ter njegove ekonomske, ekološke in družbene funkcije. Te se izražajo v ekosistemskih storitvah, ki vključujejo oskrbo s hrano in energijo ter regulacijske in kulturne koristi.
Spremembe rabe zemljišč so posledica medsebojnega delovanja družbenih, ekonomskih in političnih dejavnikov. Intenzifikacija kmetijstva, tehnološki razvoj in naraščajoče potrebe po virih povečujejo pritisk na zemljišča, medtem ko opuščanje kmetijskih površin vodi v zaraščanje. Politike Evropske unije, zlasti skupna kmetijska politika in usmeritve v nizkoogljično družbo, pomembno vplivajo na te procese in prispevajo k preobrazbi pokrajin.
Spremembe rabe zemljišč neposredno vplivajo na biotsko raznovrstnost, ekosisteme in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pri čemer imajo različni načini in intenzivnosti rabe različen vpliv na njihovo delovanje.
Posebnosti Slovenije se kažejo v razdrobljenosti zemljišč, razpršeni poselitvi in prevladujočem procesu pogozdovanja, kar oblikuje značilno pokrajinsko strukturo.
Predavanje povezuje procese rabe zemljišč z njihovimi okoljskimi posledicami in izpostavlja pomen uravnoteženega upravljanja prostora za doseganje trajnostnega razvoja.

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 11. maja 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Daniela Ribeiro je diplomirala iz okoljskega inženirstva na Univerzi Trás-os-Montes e Alto Douro na Portugalskem (2007), magistrirala iz znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici (2011) ter doktorirala iz varstva okolja na Univerzi v Ljubljani (2017) v okviru interdisciplinarnega doktorskega programa Varstvo okolja. Je raziskovalka na področju okoljskih znanosti na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na dinamiko rabe tal, trajnost pokrajin ter upravljanje naravnih virov, zlasti v kontekstu odnosov med človekom in naravo. Posebno pozornost namenja upravljanju skupnih zemljišč, vrednotenju ekosistemskih storitev in razumevanju družbeno-ekoloških procesov, ki vplivajo na trajnostno upravljanje pokrajine. Rezultate svojega dela objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah in predstavlja na znanstvenih konferencah. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in poglavij v monografijah.

Foto: Timon Reinhard, pexels.com

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije:

dr. Primož Gašperič: 

Med natančnostjo in pozabo: Coppov zemljevid Istre iz leta 1525

Kartograf in horograf Pietro Coppo je leta 1525 izdal najstarejši znani samostojni zemljevid Istre. Velik del svojega življenja je preživel v Izoli in je prvi kartograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov. Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo natančno narisane obale, z oddaljenostjo od morja pa se prikaz površja slabša. Velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stoletja in velja za najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja.
Namen predavanje je osvetliti pomen Coppovega zemljevida, ki je bil po natančnosti prikaza, vsebini in merilu daleč pred svojim časom. Prav tako lahko domnevamo, da mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevidi ne dosegajo njegove kakovosti.

Predavanje bo potekalo v petek, 24. aprila 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Primož Gašperič prihaja z Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Diplomsko nalogo Širitev Ljubljane na barje med letoma 1950 in 2002 je na oddelku za geografijo zagovarjal leta 2002, z diplomsko nalogo Skavtstvo na slovenskem, ponovno rojstvo skavtske organizacije pa leto kasneje končal študij zgodovine in postal profesor zgodovine in geografije. Za geografsko diplomsko nalogo je istega leta prejel oddelčno nagrado. Spomladi leta 2003 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je prevzel vodenje Zemljepisnega muzeja. Kmalu se je vpisal na doktorski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije pod mentorstvom dr. Matije Zorna je obranil leta 2016.

Svoje znanstveno delo je prvenstveno posvetil raziskovanju starih zemljevidov in zgodovinski kartografiji. Kot vodja Zemljepisnega muzeja, ki je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melik ZRC SAZU, strokovni in širši javnosti predstavlja pomen kartografskega gradiva, ki je pogosto nepoznano, v strokovnih krogih pa prezrto. Zato poleg raziskovalnega dela in objav, s pomočjo muzejske zbirke redno izobražuje tudi dijake in študente o pomenu starih zemljevidov. Med vidnejšimi rezultati tega dela je uvrstitev Florjančičevega zemljevida Kranjske konec lanskega leta na UNESCO seznam Spomin sveta.

Vabljeni!

Fotografija: Prvi zemljevid Istre, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Vir

Vabimo vas na predavanje v soorganizaciji Inštituta za kulturne in spominske študije ter modula Kulturna zgodovina in spominske študije, ki bo potekalo znotraj predmeta Spomin in zgodovina. Gostujoča predavateljica bo izr. prof. dr. Ketevan Kakitelashvili z Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju:

Gruzija po osamosvojitvi: spomin na travmo in zmago.

Predavanje preučuje politične in družbene preobrazbe v Gruziji v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih letih, ki zajemajo zadnja leta sovjetskega obdobja in prva leta neodvisnosti. Zlom komunističnega sistema je sprožil hitre, celovite in pogosto travmatične družbene spremembe. Čeprav je bila obnova gruzijske neodvisnosti leta 1991 dolgo pričakovana zmaga, za katero so se ljudje borili, se je prilagajanje na nastale spremembe izkazalo za izjemno zahtevno. Prehodno obdobje so zaznamovali dramatični in boleči dogodki, vključno s tragedijo 9. aprila 1989, tbilisijsko vojno 1991–1992 in državljanskimi nemiri, konflikti v Abhaziji in regiji Chinvali, naravne nesreče, gospodarski zlom, družbene stiske in energetske krize.
Predavanje uporablja teorije kulturne travme, travme zmage in kolektivnega spomina za obravnavo gruzijske izkušnje 1980-ih in 1990-ih let. Ti okviri pomagajo razumeti dogodke tega obdobja ne zgolj kot zgodovinska dejstva, temveč kot kulturno konstruirane pojave, oblikovane s pomeni, specifičnimi za gruzijsko družbo.

Poseben poudarek bo namenjen vsakdanjim in individualnim razsežnostim političnih, gospodarskih in družbenih preobrazb. Predavanje raziskuje, kako so te spremembe vplivale na življenja, identitete, stališča in poglede na svet običajnih ljudi ter kako generacija, ki je to obdobje doživela, danes pomni in vrednoti ta leta. Z uporabo empiričnega gradiva ponazarja nastanek travmatičnega etosa v 1990-ih: vsesplošen strah, obup ter občutke izgube in brezupa ob razpadu državnih institucij, porastu kriminala in oslabljenih strukturah socialne podpore. Obravnava tudi boj posameznikov, da bi našli svoje mesto in moralno oporo v družbi, kjer prej skupne vrednote in načela niso več veljala.

Predavanje bo v angleškem jeziku v sredo, 22. aprila 2026 ob 13. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Ketevan Kakitelashvili, doktorica zgodovine, je izredna profesorica na Inštitutu za kulturne študije Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju (Gruzija). Njeno raziskovanje se osredotoča na mehanizme oblikovanja identitete, vključno s kolektivnim spominom, kulturno travmo in njihovim vplivom na konstrukcijo identitete. Njene publikacije vključujejo: Georgia: Trauma and Triumph on the Way to Independence (Tbilisi: Samshoblo 2022, soavtorica), A national figure as a memory site: reinterpretations of Ilia Chavchavadze in the 1910s–1940s (Caucasus Survey, 9(3):220–234, soavtorica), Georgian Israelites or Jews of Georgia: Religious and National Dimensions of the Georgian Jewish Identity (Journal of Religion in Europe 14, 3–4 (2021): 339–366).

Vir slike.

Obveščamo vas, da bo v torek, 21. aprila 2026, ob 11. uri, Jera Oman na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Razmerje med žargonom in terminologijo na primeru fizioterapije.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin.

Komisija: red. prof. dr. Alan Kacin, doc. dr. Mojca Žagar Karer, red. prof. dr. Andreja Žele (predsednica).

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir slike.

V sodelovanju z Inštitutom za kulturne in spominske študije in Glasbenonarodopisnim inštitutom vas vabimo na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel
dr. Dave Wilson

v sredo, 15. aprila 2026 ob 13. uri:

Mednarodni jazz festivali, »blackness« in zvočna pogajanja o evropeizaciji: študije primerov z Jazz festivala Skopje.

Seminar se osredotoča na Jazz festival Skopje (SJF, ustanovljen leta 1982) kot študijo primera mednarodnih jazz festivalov kot prostorov možnosti in omejitev za emancipatorno in protiimperialistično politiko. Na podlagi primerov iz treh poglavij avtorjeve nastajajoče monografije Living Jazz on the Edge of Europe: Institutions and the Possibilities of a Liberation Music je seminar umeščen v širši projekt, ki se ukvarja z diskurzi v črnskih študijah o možnostih in osvoboditvi ter obravnava jazz kot črnsko (ameriško) glasbo, ki je globalna že od časa pred uporabo izraza »jazz« za poimenovanje te glasbe. Poglavja, iz katerih so črpani primeri za seminar, obravnavajo mednarodne jazz festivale kot estetsko, politično in ekonomsko umeščene v regionalne mreže festivalske produkcije. Ti festivali tako delujejo kot prostori pogajanja med več prekrivajočimi se sferami rasnih in spolnih politik ter, v primeru SJF, tudi političnih procesov evropeizacije. Etnografsko terensko delo, opravljeno v Makedoniji med letoma 2011 in 2018, predstavlja temelj tega dela, pri čemer je avtor sodeloval v jazzovskih (in drugih) glasbenih svetovih v Makedoniji kot glasbenik, poslušalec, pedagog, organizator koncertov in etnograf.

Prvi primer obravnava dogodek s SJF 2018, ki je vključeval razstavo afriške umetnosti, izposojeno iz Muzeja afriške umetnosti v Beogradu – prvo razstavo afriške umetnosti v Severni Makedoniji –, ki je vsebovala tudi narative, ki povezujejo afriško umetnost in jazz. Analiza razstave vključuje tudi razpravo o Gibanju neuvrščenih kot enem od elementov politične in ekonomske dediščine Jugoslavije (tj. SFRJ), ki še naprej oblikuje predstave in imaginarije Afrike in črnskosti v Severni Makedoniji. Drugi primer se osredotoča na poslušalska okolja treh nastopov na SJF 2013: Roscoe Mitchell in Tyshawn Sorey, skupina Harriet Tubman in Cassandra Wilson ter koncert z naslovom »Balkan Fever«, na katerem so nastopili Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadić, Teodosii Spassov in Makedonska filharmonija. Skupaj načini angažiranosti občinstva pri teh nastopih odpirajo vprašanja o pogojih, v katerih se razvijajo (ali pa se, nasprotno, zapirajo) možnosti za emancipatorne politične prakse na prizorišču mednarodnih jazz festivalov.

Trenutek s SJF 2018 predstavlja izhodišče za tretji primer, kjer je samostojni koncert trobentača Wadade Lea Smitha potekal hkrati z izvedbo Beethovnove Devete simfonije Makedonske filharmonije ter s prvim uspešnim glasovanjem makedonskega parlamenta v procesu spremembe ustavnega imena države iz Republike Makedonije v Republiko Severno Makedonijo. Upoštevanje teh sočasnih dogodkov skupaj z drugimi primeri razkriva, kako je lahko jazz festival prostor, ki v ospredje postavlja črnsko radikalno tradicijo in njene širše emancipatorne možnosti onkraj binarnosti črno/belo, hkrati pa daje prednost spoštovanju evropskih oblik belosti ter sodeluje v (in proti) glasbenim in političnim procesom evropeizacije.

Predavanje bo izvedeno v angleščini v Sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje.

Dave Wilson je interdisciplinarni raziskovalec, saksofonist, skladatelj, etnograf, producent, pedagog in dejaven član glasbene skupnosti Te Whanganui-a-Tara Wellington na Aotearoi Novi Zelandiji. Njegove raziskave so bile objavljene v revijah, kot so Journal of Jazz Studies, Environmental Humanities, Popular Music, Leonardo Music Journal in Ethnomusicology, njegov soavtorski učbenik za razumevanje glasbe Gateways to Understanding Music (Routledge) pa je leta 2023 izšel v drugi izdaji.

Z glasbo s svojega albuma Ephemeral (2023) je bil izbran med finaliste za najboljšega jazz izvajalca na podelitvi nagrad Aotearoa Music Awards 2024 ter za nagrado APRA za najboljšo jazzovsko skladbo 2024. Redno nastopa kot glasbeni dopisnik na Radiu New Zealand in je trenutno višji predavatelj za glasbo na Te Herenga Waka—Victoria University of Wellington.

Vir slike.