Na Filozofskem inštitutu in Podiplomski šoli ZRC SAZU bo 13. aprila ob 18. uri gostoval Eric Cazdyn z Univerze v Torontu.

Predavanje, posvečeno Fredricu Jamesonu, bo potekalo v angleškem jeziku, v Atriju ZRC na Novem trgu 2, Ljubljana.

Pred predavanjem bo preliminarno predstavljen slovenski prevod Jamesonovih predavanj Leta teorije, ki bo junija letos izšel v zbirki Philosophica moderna. V knjigi Jameson ponudi široko zasnovan in zgodovinsko diferenciran pregled razvoja sodobne francoske misli, pri čemer sledi njenim ključnim preobrazbam od Sartra in eksistencializma prek strukturalizma in poststrukturalizma do sodobnih teoretskih tokov. Predavanja ne predstavljajo zgolj kronološkega pregleda, temveč tudi poskus konceptualnega razumevanja notranje dinamike teh premikov, pri čemer jih avtor vseskozi umešča v širše politično in zgodovinsko dogajanje ter preučuje njihov vpliv na širše polje humanistike in družboslovja.

The Blindspot Machine: The Jameson Iteration

Kaj je slepa pega? Kaj nas lahko nauči o tem, kako gledamo, kako mislimo, kako želimo ter kako se v svetu zgodi sprememba? Cazdyn zagovarja tezo, da je prevladujoča ideologija slepe pege (od kulture do politike), po kateri je ta razumljena kot nekaj manjkajočega, kot nekaj, kar je treba razkriti ali prikriti, najsmrtonosnejše orožje v rokah vladajočih. Blindspot Machine, optični sistem z več kamerami, ki ga je Cazdyn razvil za potrebe te kritike, proizvede novo teorijo in prakso slepe pege, s čimer se izogne golemu razkrivanju slepih peg kot utelešenj nasilne želje državne oblasti. V tej različici projekta Blindspot Machine bo izpostavil načine, kako obravnavo tega problema oblikuje in navdihuje delo Fredrica Jamesona. Na predavanju bodo projicirani tudi odlomki iz filma, ki ga je Cazdyn posnel z Jamesonom nedolgo pred njegovo smrtjo.

Eric Cazdyn je profesor za estetiko in politiko na Univerzi v Torontu (Center za primerjalno književnost in Oddelek za vzhodnoazijske študije), kjer predava kritično in kulturno teorijo, psihoanalizo, marksizem, film in arhitekturo. Je avtor knjig The Already Dead: The New Time of Politics, Culture and Illness (2012), After Globalization (z Imrejem Szemanom, 2011), The Flash of Capital: Film and Geopolitics in Japan (2002) in Nothing: Three Inquiries in Buddhism (z Marcusom Boonom in Timothyjem Mortonom, 2015), ter urednik del Trespasses: Selected Writings of Masao Miyoshi (2010) in Disastrous Consequences (2007).

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga organizira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU. Predavanje bo na jezikoslovnem modulu imela predavateljica s Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, dr. Tijana Balek:

Polisemija in vidska korelativnost: slovar proti kontekstu.

V predavanju bo obravnavano razmerje med glagolskim vidom in polisemijo na primeru srbščine in ruščine. Pokazano bo, da vidski pari niso vedno pomensko povsem usklajeni, saj lahko razvijejo pomene, v katerih vidska korelacija ne velja. Na primerih bo avtorica pokazala, da imajo glagoli tudi nekorelativne pomene, in pojasnila, da za razumevanje vidskih razmerij ni dovolj le slovarski opis, ampak je treba upoštevati tudi dejansko rabo in širše slovnično-semantične lastnosti glagolov.

Predavanje bo v srbskem jeziku v četrtek, 9. aprila 2026, ob 14. uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Tijana Balek je docentka za ruski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu. Diplomirala in magistrirala je na področju ruske leksikologije, doktorirala pa leta 2021 z disertacijo o anomalijah vidske paradigme v ruskem in srbskem jeziku. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na aspektologijo, morfologijo, morfosintakso, semantiko, leksikologijo in frazeologijo, pri čemer se posebej posveča kontrastivnim raziskavam ruskega in srbskega jezika. Je avtorica monografije in številnih znanstvenih člankov ter sodelavka več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Na fakulteti izvaja pedagoško delo na vseh treh stopnjah študija in je članica več uglednih mednarodnih slavističnih in jezikoslovnih združenj.

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.

Dr. Tamara Banjeglav, raziskovalna sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije:

Počasno nasilje in politika časa: odložena obnova po potresu v Petrinji.

Potres z magnitudo 6,4 je decembra 2020 prizadel osrednjo Hrvaško, z epicentrom v bližini mesta Petrinja, in predstavlja eno najhujših naravnih nesreč v novejši zgodovini države. Čeprav je bil začetni dogodek nenaden in zelo viden – sprožil je nujne odzive, medijsko pozornost in vladne obljube o hitri obnovi – v predavanju trdim, da nesreče ni mogoče razumeti zgolj skozi njeno neposredno materialno uničenje. Nasprotno, zamujena obnova, poškodovana infrastruktura, birokratske ovire in institucionalna zanemarjenost so čas sam preoblikovali v mehanizem nasilja. Ob naslonitvi na koncept »počasnega nasilja« Roba Nixona prispevek obravnava obnovo po potresu kot časovno raztegnjen proces, v katerem se škoda razvija postopoma in je pogosto nevidna. V tem kontekstu čakanje ni nevtralno stanje, temveč politično proizvedena izkušnja, ki poglablja neenakosti in negotovost.

Predavanje skuša odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: kako se počasno nasilje kaže v podaljšanem procesu okrevanja po potresu v Petrinji leta 2020? Na kakšne načine birokratske zamude, družbena zanemarjenost in neenakomerna obnova prispevajo k trajajoči škodi in krivicam? S poudarkom na politiki časa analiza pokaže, da učinki nesreče ne vztrajajo le v porušenih stavbah, temveč tudi v dolgotrajnih in neenakomernih procesih obnove, skozi katere se ranljivost ne odpravlja, temveč reproducira.

Predavanje bo v angleškem jeziku v sredo, 8. aprila 2026 ob 13. uri v knjižnici Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Tamara Banjeglav je raziskovalna sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je prejemnica štipendije Marie Skłodowska-Curie Actions ERA, v okviru katere raziskuje projekt Čas (ni) na moji strani: Spominjanje žrtev počasnega nasilja v postkonfliktnem in postkatastrofalnem okolju. Doktorirala je na Univerzi v Gradcu v Avstriji. Njena raziskovalna področja vključujejo študije spomina, mirovne in konfliktne študije, študije nacionalizma ter tranzicijsko pravičnost, pri čemer se še posebej osredotoča na postsocialistični prostor nekdanje Jugoslavije.

Fotografija: Tamara Banjeglav

Vabimo vas na predavanje na modulu Literatura v kontekstu, ki ga bo imel gostujoči predavatelj dr. Björn Quiring:

O Hamletovi zgovorni molčečnosti: Nietzsche, Lacan, Benjamin.

Predavanje bo v angleškem jeziku izvedeno v sredo, 25. marca 2026, ob 17. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.

V Shakespearjevem Hamletu osrednja dramska oseba pogosto in izbrano govori o svoji molčečnosti in o temeljnih spoznanjih o svetu, ki jih ta molk skriva pred sogovorniki in sogovornicami. Ta ključna nedostopnost je postala vir prenekaterih filozofskih in psihoanalitičnih interpretacij. Nietzsche se je tako Hamletovemu zgovornemu zavračanju komunikacije posvečal v Rojstvu tragedije iz duha glasbe, Benjamin pa v Izvoru nemške žaloigre; ti interpretaciji kljub svoji problematičnosti prelomno osvetljujeta Shakespearovo igro, če med njima le vzpostavimo dialog. Z njuno pomočjo se lahko tudi kritično vrnemo k Lacanovi interpretaciji Hamleta kot igre o protagonistovem spodletelem prevzemanju simbolnega mandata. Na tej podlagi lahko pristopimo k Hamletu kot k razmeroma zlovešči podobi modernega subjekta, če ne celo kot k predhodniku fašistične miselnosti.

Björn Quiring je izredni profesor anglistike na Kolidžu svete Trojice v Dublinu ter strokovnjak za angleško renesančno in baročno književnost. Osredotoča se na presečišča med literarno teorijo ter teorijo prava in filozofijo, in sicer zlasti pri Benjaminu, Blumenbergu, Deleuzu in Empsonu. Quiring je avtor razprav Trials of Nature: The Infinite Law Court of Milton’s Paradise Lost (Routledge, 2021) in Shakespeare’s Curse: The Aporias of Ritual Exclusion in Early Modern Royal Drama (Routledge, 2014).

Fotografija: Grad Kronborg (Helsingør, Danska), ovekovečen kot Elsinore v drami Hamlet; Sara Gradišnik

Vabljeni na predstavitve doktorskih disertacij v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela III na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Povzetki predstavitev so v (odebeljenih) naslovih doktorskih disertacij.

Valerija Zabret

mag. Matej Ažman

ddr. Neven Borak

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imela dr. Maja Matijević.

V torek, 24. marca 2026, ob 14. uri:
Glagol kot enota v splošnorazlagalnem slovarju in valencijskem leksikonu hrvaškega jezika.

Na Inštitutu za hrvaški jezik trenutno poteka več deset raziskovalnih projektov, med katerimi sta tudi Hrvaški mrežni slovar – Mrežnik in Semantično-skladenjska klasifikacija glagolov v hrvaščini (SEMTACTIC). V okviru projekta Mrežnik nastaja istoimenski splošni razlagalni slovar hrvaškega jezika; v okviru projekta SEMTACTIC pa valenčni leksikon oziroma specializirana baza s podatki o pomenih, valenčnih vzorcih in pomenskih skupinah 500 najpogostejših hrvaških glagolov.

Predavanje se osredotoča na stičišče obeh projektov – obravnavo glagolov – in na razlike pri obravnavavi v splošnem razlagalnem slovarju in v specializirani bazi. V slovarju kot splošnem leksikografskem viru so glagoli opisani po uveljavljenih leksikografskih praksah z določenimi posodobitvami, medtem ko so v specializirani bazi po vzoru tujih virov vzpostavljena pravila za globinski opis, ki sistemsko povezuje semantiko in skladnjo.

Predstavljeni bodo primeri opisov glagolov v Mrežniku, označevanje njihovih slovničnih lastnosti v slovarskih geslih ter obravnava povratnih glagolov. Analiza bo primerjana s specializirano bazo, v kateri so posebej izpostavljene pomenske skupine, različna obvezna valenčna določila, pogosta neobvezna dopolnila ter udeleženske vloge.

Predavanje bo izvedeno hibridno, v hrvaškem jeziku, v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani in prek spletne seje ZOOM (Meeting ID: 869 8548 4088, Passcode: 146984, povezava).

Maja Matijević je višja asistentka na Oddelku za hrvaški standardni jezik na Inštitutu za hrvaški jezik, kjer je zaposlena od leta 2019. Na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu je zaključila študij kroatistike in informacijskih znanosti, leta 2024 pa na isti ustanovi tudi doktorirala z disertacijo s področja leksikalne semantike. Sodeluje pri več znanstvenoraziskovalnih projektih, med drugim pri projektih Mrežnik ter Semantično-skladenjska klasifikacija glagolov v hrvaščini (SEMTACTIC). V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na leksikografijo, leksikologijo, semantiko in opis hrvaškega standardnega jezika.

Glagol kao jedinica u općemu rječniku i valencijskome leksikonu hrvatskoga jezika

U Institutu za hrvatski jezik trenutačno se provodi više desetaka projekata, a dva su od njih Hrvatski mrežni rječnik – Mrežnik i Semantičko-sintaktička klasifikacija glagola u hrvatskom jeziku (SEMTACTIC). U okviru projekta Mrežnik izrađuje se istoimeni rječnik, odnosno opći jednojezični rječnik hrvatskoga jezika, a u okviru projekta SEMTACTIC valencijski leksikon, tj. specijalizirana baza u kojoj se donose podatci o značenjima, valencijskim obrascima i semantičkim skupinama 500 najčešćih glagola u hrvatskome jeziku.

Predavanje će se usredotočiti na dodirnu točku tih dvaju projekata – obradu glagola – te na razlike u njihovoj obradi u općemu rječniku i specijaliziranoj bazi. U rječniku kao općemu leksikografskom izvoru glagoli se, među ostalim vrstama riječi, obrađuju prema dosadašnjoj leksikografskoj praksi uz određene novine, a u specijaliziranoj bazi po uzoru na druge izvore postavljena su pravila za dubinski opis glagola koji sustavno povezuje semantiku i sintaksu. Donijet će se primjeri kako se glagoli obrađuju u Mrežniku, kako se u rječničkoj natuknici upućuje na njihova pojedina gramatička obilježja te kako se tretiraju refleksivni glagoli. Obrada će biti uspoređena sa specijaliziranom bazom u kojoj se pozornost posvećuje semantičkim skupinama, različitim realizacijama dopuna i frekventnih dodataka te semantičkim ulogama.

Maja Matijević viša je asistentica na Odjelu za hrvatski standardni jezik Instituta za hrvatski jezik, gdje radi od 2019. godine. Diplomirala je kroatistiku i informacijske znanosti na Filozofskome fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. Na istome je fakultetu i doktorirala 2024. godine s temom iz područja leksičke semantike. Sudjeluje u više znanstveno-istraživačkih projekata, među kojima su Hrvatski mrežni rječnik – Mrežnik te Semantičko-sintaktička klasifikacija glagola u hrvatskom jeziku (SEMTACTIC). U svojemu radu bavi se leksikografijom, leksikologijom, semantikom i opisom hrvatskoga standardnog jezika.

Photo by neilstha firman from Pexels

V torek, 17. marca, ob 17. uri vas vabimo na tretje predavanje v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Tadej Troha:

Freud, fetišizem in metapsihologija.

Kratki spis Fetišizem, objavljen leta 1927, ima v Freudovem opusu posebno mesto. Sodi med redke metapsihološke poskuse iz obdobja, ki ga je sam označil kot »fazo regresivnega razvoja«, v katerem se je težišče njegovih raziskav iz širšega polja analitične klinike premaknilo k vprašanjem kulture. Obenem je eden redkih metapsiholoških tekstov, v katerem se Freud v želji po artikulaciji univerzalnih mehanizmov psihičnega aparata opre na fenomen, ki izhaja iz polja perverzije. Ta je bila – z redkimi izjemami – tudi v zgodnji psihoanalizi razumljena vsaj kot polje teoretske, če že ne praktične aberacije, kot nekakšen mrtvi rokav psihoanalitične teorije; hkrati pa je jasno, da je bila prav perverzija eno ključnih izhodišč Freudovega zgodnjega poskusa oblikovanja »metateorije« psihoanalize v Treh razpravah o teoriji seksualnosti. Kako torej brati Freudov Fetišizem, da bi razmeroma redko in zamejeno klinično kategorijo razumeli kot manifestacijo obče zakonitosti človeške psihe? Kakšna je konceptualna mreža, v katero se ta specifični fenomen umešča in jo obenem preoblikuje? Katere smeri nadaljnjega branja se s tem razpirajo?

Priporočeno branje za predavanje:

• Freud, Sigmund. »Fetišizem«. V: Metapsihološki spisi, 399–408. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2012.
• ———. »Razcep jaza v obrambnem ravnanju«. V: Metapsihološki spisi, 409–415. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2012.
• ———. Očrt psihoanalize, 77–91. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2000.

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Vir slike: Wikipedia commons

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za prvo izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije
dr. Mojca Kovačič:

Urbana zvočna krajina kot prostor dediščinjenja in simbolne moči

Predavanje obravnava urbano zvočno pokrajino Ljubljane kot prostor, v katerem se skozi zvok vzpostavljajo procesi dediščinjenja, pripadnosti in izključevanja. Izhaja iz razumevanja zvoka kot družbeno in politično učinkovite prakse, ki ne deluje zgolj na ravni zaznave, ampak aktivno sodeluje pri konstruiranju pripadnosti, identitet, hierarhij in simbolnega reda v javnem prostoru.

Teoretični okvir predavanja združuje pristope etnomuzikologije, zvočnih in dediščinskih študij ter osvetljuje, kako določeni zvoki v urbanem prostoru pridobijo status ‘tradicionalnih’, ‘naših’ in ‘domačih’ zvokov, medtem ko so drugi označeni kot moteči, tuji ali nelegitimni. Poseben poudarek je namenjen procesom, v katerih zvoki postanejo nosilci nacionalne identitete in simbolne lastnine.

Empirični del predavanje temelji na etnografskem gradivu mesta Ljubljane ter analizira izbrane primere, ki se navezujejo na zvočnost cerkvenih zvonov in ulično glasbo. Analiza pokaže, kako se skozi te zvočne prakse vzpostavljajo meje pripadnosti, legitimnosti in pravice do slišnosti v prostoru prestolnice. Predavanje tako pokaže, kako zvok deluje kot medij moči, in hkrati odseva sodobne in pretekle družbene in politične napetosti ter načine, kako se v urbanem prostoru vzpostavljajo določeni režimi slišnosti.

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 9. marca 2026, ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Mojca Kovačič je znanstvena sodelavka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer deluje na področju etnomuzikologije. V svojih raziskavah se posveča ljudskemu petju, ljudski inštrumentalni glasbi ter sodobnim popularnoglasbenim praksam in zvočnim pojavom. Pri tem preučuje tako njihove zvočne oziroma glasbene zakonitosti kot tudi zgodovinska, družbena in politična razmerja, v katerih nastajajo in delujejo. V njenem delu izstopajo teme, kot so nacionalizem in glasba, kulturne, dediščinske in zvočne politike, glasba v migracijskih kontekstih, jezikovne izbire v popularni glasbi, afektivni vidiki glasbe in procesi dediščinjenja. Od leta 2014 predava predmet Uvod v glasbeno folkloristiko na magistrskem programu glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Photo by David Fartek on Unsplash

Vabimo vas na predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki poteka v soorganizaciji s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Predavanje bo imel akad. prof. dr. Marko Snoj, v sredo, 4. marca 2026, ob 11. uri:

Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes.

Predavanje se v prvem delu osredinja na nastanek slovnične kategorije spola v poznem praindoevropskem jeziku, na njen razvoj v izbranih starih in sodobnih jezikih ter na njeno funkcijo. V nadaljevanju se dotakne nekaterih s to kategorijo povezanih aktualnih vprašanj in pokaže na jezikovni prostor, znotraj katerega bi jih kazalo razreševati.

Dogodek bo potekal v Dvorani SAZU na Novem trgu 3 v Ljubljani.

Akad. prof. dr. Marko Snoj (1959–) je študiral v Ljubljani (1978–1989) in Regensburgu (1991–92, 1994). Posveča se predvsem slovenski in slovanski etimologiji, zgodovinski in primerjalni slovnici indoevropskih jezikov s poudarkom na baltoslovanskih. V letih 1981 do 2007 je sodeloval pri dokončanju Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ob in po tem pa napisal še poljudnoznanstveni Slovenski etimološki slovar (11997, 22003, 32016), Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006), Slovar Pohlinovega jezika (2020) in Imena slovenskih psov (2023). V mladih letih je napisal Kratko albansko slovnico (1991) in Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je redni profesor za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, je tudi sodelavec jezikoslovnega modula na Podiplomski šoli ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je bil deset let in osem mesecev predstojnik, pa znanstveni svetnik. Leta 2015 je bil izvoljen za izrednega, 2021 pa za rednega člana SAZU. Od leta 2023 je njen podpredsednik za humanistiko, družboslovje in umetnosti.

Photo by Kateryna Hliznitsova on Unsplash

Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura)

vabi na dve gostujoči predavanji,  ki ju bo imel Matteo Cosci, izredni profesor za zgodovino filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino na univerzi Ca’ Foscari, Benetke.

Ponedeljek, 16. februar in torek, 17. februar:

Dve predavanji o Galileju

Obe predavanji bosta potekali ob 12. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana), v angleškem jeziku.

V prvem predavanju bo Matteo Cosci govoril o pomenu, ki so ga za Galilejevo kopernikansko kozmologijo imela njegova razmišljanja o »novi svetlobi« (Keplerjeva nova), ki se je leta 1604 pojavila na nebu. Polno pomembnost tega odkritja je mogoče razumeti s celovito analizo Galilejevih razpršenih študij o novi in ​​študijem del njegovih nasprotnikov. V svojem predavanju se bo skliceval na različne vire (zapiske za poučevanje, poročila, izbrane citate, pisma, marginalije itd.). Te Galilejeve dokumente je mogoče razvrstiti kot delčke sestavljanke nenavadnega in doslednega pogleda na novo, ki je »destabilizirala« zvezde stalnice. Okvir Galilejevih študij o novi je bila Kopernikova heliocentrična hipoteza, ki jo je hotel potrditi s preučevanjem tega pojava.

V svojem drugem predavanju bo predstavil postopek atribucije, ki ga je pripeljal do ugotovitve, da je Galilej avtor razprave z naslovom Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606) o novi iz leta 1604. Zahvaljujoč potrjeni atribuciji je mogoče na novo pretehtati hipotezo o dekodiranju psevdonima, ponovno analizirati vire in na novo premisliti relevantnost do sedaj precej zanemarjene razprave o »novi zvezdi«. Considerazioni je mogoče prepoznati kot od Galilea obljubljeno razpravo o novi zvezdi in manjkajoči člen, ki vodi do knjige Sidereus Nuncius (1610).

Povzetek osrednjih dognanj, ki bodo predstavljena na predavanjih, je dostopen na tej povezavi.

Matteo Cosci je izredni profesor zgodovine filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, kjer je tudi vodja študijskega programa »Filozofija, mednarodne študije in ekonomija«. Cosci je študiral na Univerzi v Padovi in ​​na King’s Collegeu v Londonu, raziskovalno pa se je izpopolnjeval v Oxfordu in Združenih državah Amerike. Njegove akademske raziskave se osredotočajo predvsem na Aristotela, zgodovino padovskega aristotelizma in Galilea Galileja. Poleg različnih prispevkov in člankov na te teme je avtor monografije Resnica in primerjava pri Aristotelu (2014), sourednik zbornikov o zgodovini silogizma (Bloomsbury, 2018 in 2023) ter prihajajoče knjige o logiki Franza Brentana. Cosci je član več nacionalnih in mednarodnih znanstvenih društev ter član uredniških odborov akademskih revij, kot sta Philosophical Readings in Lexis. Na Univerzi Ca’ Foscari je sodeloval pri dveh nedavnih raziskovalnih projektih ERC o renesančnem vernakularnem aristotelizmu in novoveški kozmologiji. Pred kratkim je zaključil raziskovalno štipendijo Marie Curie na temo tako imenovane Keplerjeve supernove s projektom »Supernova Kačenosca: postaristotelovsko opazovanje zvezd v evropskem kontekstu«. V tem okviru trenutno ureja in prevaja več del o tem astronomskem dogodku. Med njimi ima posebno mesto študija psevdonimnega dela Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606), v zvezi s katerim je pridobil nove dokaze v prid Galilejevega avtorstva.

Fotografija: Copernican System of the Universe, Andreas Cellarius, 1660, From Harmonia Macrocosmica – Public Domain Image Archive