Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imel dr. Andrej Perdih:

 

Slovanska leksikografija včeraj, danes, jutri.

 

Izdelovanje slovarjev slovanskih jezikov je aktualno in živahno področje z večstoletnimi temelji. Na predavanju bomo pokazali trenutne in pretekle izzive leksikografije za slovanske jezike, skozi izbrane slovarje pa predstavili, kako razvoj jezikoslovja, kulturne in družbene spremembe ter tehnološke inovacije poganjajo in oblikujejo leksikografske usmeritve, pristope in načine delovanja.

 

Predavanje bo v torek, 12. maja 2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

 

Dr. Andrej Perdih je raziskovalec na Oddelku za leksikologijo. Posveča se vprašanjem sodobne leksikologije in leksikografije na področju slovenskega knjižnega jezika. Načrtuje in vzdržuje slovarske podatkovne baze, vodi vsebinske, vizualne in tehnične procese v procesu objavljanja slovarjev na slovarskem portalu Fran. Sodeluje pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, ter pri portalih Fran in Franček. Je urednik zbirke Rastoči slovarji in sodelavec pri Jezikovnotehnološkem raziskovalnem centru na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je član komisije za leksikologijo in leksikografijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju.

 

Vljudno vabljeni!

 

---

Vir slike.

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geografije,
dr. Daniela Alexandra Teixeira da Costa Ribeiro:

 

Spremembe rabe zemljišč in okoljski izzivi: povezave z ekosistemi in ekosistemskimi storitvami

 

Raba zemljišč je eden ključnih vidikov človekovega vpliva na naravno okolje, saj odraža načine upravljanja in preoblikovanja prostora ter njegove ekonomske, ekološke in družbene funkcije. Te se izražajo v ekosistemskih storitvah, ki vključujejo oskrbo s hrano in energijo ter regulacijske in kulturne koristi.
Spremembe rabe zemljišč so posledica medsebojnega delovanja družbenih, ekonomskih in političnih dejavnikov. Intenzifikacija kmetijstva, tehnološki razvoj in naraščajoče potrebe po virih povečujejo pritisk na zemljišča, medtem ko opuščanje kmetijskih površin vodi v zaraščanje. Politike Evropske unije, zlasti skupna kmetijska politika in usmeritve v nizkoogljično družbo, pomembno vplivajo na te procese in prispevajo k preobrazbi pokrajin.
Spremembe rabe zemljišč neposredno vplivajo na biotsko raznovrstnost, ekosisteme in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pri čemer imajo različni načini in intenzivnosti rabe različen vpliv na njihovo delovanje.
Posebnosti Slovenije se kažejo v razdrobljenosti zemljišč, razpršeni poselitvi in prevladujočem procesu pogozdovanja, kar oblikuje značilno pokrajinsko strukturo.
Predavanje povezuje procese rabe zemljišč z njihovimi okoljskimi posledicami in izpostavlja pomen uravnoteženega upravljanja prostora za doseganje trajnostnega razvoja.

 

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 11. maja 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Daniela Ribeiro je diplomirala iz okoljskega inženirstva na Univerzi Trás-os-Montes e Alto Douro na Portugalskem (2007), magistrirala iz znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici (2011) ter doktorirala iz varstva okolja na Univerzi v Ljubljani (2017) v okviru interdisciplinarnega doktorskega programa Varstvo okolja. Je raziskovalka na področju okoljskih znanosti na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na dinamiko rabe tal, trajnost pokrajin ter upravljanje naravnih virov, zlasti v kontekstu odnosov med človekom in naravo. Posebno pozornost namenja upravljanju skupnih zemljišč, vrednotenju ekosistemskih storitev in razumevanju družbeno-ekoloških procesov, ki vplivajo na trajnostno upravljanje pokrajine. Rezultate svojega dela objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah in predstavlja na znanstvenih konferencah. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in poglavij v monografijah.

 

---

Foto: Timon Reinhard, pexels.com

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije:

dr. Primož Gašperič: 

 

Med natančnostjo in pozabo: Coppov zemljevid Istre iz leta 1525

 

Kartograf in horograf Pietro Coppo je leta 1525 izdal najstarejši znani samostojni zemljevid Istre. Velik del svojega življenja je preživel v Izoli in je prvi kartograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov. Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo natančno narisane obale, z oddaljenostjo od morja pa se prikaz površja slabša. Velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stoletja in velja za najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja.
Namen predavanje je osvetliti pomen Coppovega zemljevida, ki je bil po natančnosti prikaza, vsebini in merilu daleč pred svojim časom. Prav tako lahko domnevamo, da mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevidi ne dosegajo njegove kakovosti.

 

Predavanje bo potekalo v petek, 24. aprila 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

Primož Gašperič prihaja z Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Diplomsko nalogo Širitev Ljubljane na barje med letoma 1950 in 2002 je na oddelku za geografijo zagovarjal leta 2002, z diplomsko nalogo Skavtstvo na slovenskem, ponovno rojstvo skavtske organizacije pa leto kasneje končal študij zgodovine in postal profesor zgodovine in geografije. Za geografsko diplomsko nalogo je istega leta prejel oddelčno nagrado. Spomladi leta 2003 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je prevzel vodenje Zemljepisnega muzeja. Kmalu se je vpisal na doktorski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije pod mentorstvom dr. Matije Zorna je obranil leta 2016.

 

Svoje znanstveno delo je prvenstveno posvetil raziskovanju starih zemljevidov in zgodovinski kartografiji. Kot vodja Zemljepisnega muzeja, ki je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melik ZRC SAZU, strokovni in širši javnosti predstavlja pomen kartografskega gradiva, ki je pogosto nepoznano, v strokovnih krogih pa prezrto. Zato poleg raziskovalnega dela in objav, s pomočjo muzejske zbirke redno izobražuje tudi dijake in študente o pomenu starih zemljevidov. Med vidnejšimi rezultati tega dela je uvrstitev Florjančičevega zemljevida Kranjske konec lanskega leta na UNESCO seznam Spomin sveta.

 

Vabljeni!

 

---

Fotografija: Prvi zemljevid Istre, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Vir

Vabimo vas na predavanje v soorganizaciji Inštituta za kulturne in spominske študije ter modula Kulturna zgodovina in spominske študije, ki bo potekalo znotraj predmeta Spomin in zgodovina. Gostujoča predavateljica bo izr. prof. dr. Ketevan Kakitelashvili z Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju:

 

Gruzija po osamosvojitvi: spomin na travmo in zmago.

 

Predavanje preučuje politične in družbene preobrazbe v Gruziji v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih letih, ki zajemajo zadnja leta sovjetskega obdobja in prva leta neodvisnosti. Zlom komunističnega sistema je sprožil hitre, celovite in pogosto travmatične družbene spremembe. Čeprav je bila obnova gruzijske neodvisnosti leta 1991 dolgo pričakovana zmaga, za katero so se ljudje borili, se je prilagajanje na nastale spremembe izkazalo za izjemno zahtevno. Prehodno obdobje so zaznamovali dramatični in boleči dogodki, vključno s tragedijo 9. aprila 1989, tbilisijsko vojno 1991–1992 in državljanskimi nemiri, konflikti v Abhaziji in regiji Chinvali, naravne nesreče, gospodarski zlom, družbene stiske in energetske krize.
Predavanje uporablja teorije kulturne travme, travme zmage in kolektivnega spomina za obravnavo gruzijske izkušnje 1980-ih in 1990-ih let. Ti okviri pomagajo razumeti dogodke tega obdobja ne zgolj kot zgodovinska dejstva, temveč kot kulturno konstruirane pojave, oblikovane s pomeni, specifičnimi za gruzijsko družbo.

 

Poseben poudarek bo namenjen vsakdanjim in individualnim razsežnostim političnih, gospodarskih in družbenih preobrazb. Predavanje raziskuje, kako so te spremembe vplivale na življenja, identitete, stališča in poglede na svet običajnih ljudi ter kako generacija, ki je to obdobje doživela, danes pomni in vrednoti ta leta. Z uporabo empiričnega gradiva ponazarja nastanek travmatičnega etosa v 1990-ih: vsesplošen strah, obup ter občutke izgube in brezupa ob razpadu državnih institucij, porastu kriminala in oslabljenih strukturah socialne podpore. Obravnava tudi boj posameznikov, da bi našli svoje mesto in moralno oporo v družbi, kjer prej skupne vrednote in načela niso več veljala.

 

Predavanje bo v angleškem jeziku v sredo, 22. aprila 2026 ob 13. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Ketevan Kakitelashvili, doktorica zgodovine, je izredna profesorica na Inštitutu za kulturne študije Univerze Ivane Javakhishvilija v Tbilisiju (Gruzija). Njeno raziskovanje se osredotoča na mehanizme oblikovanja identitete, vključno s kolektivnim spominom, kulturno travmo in njihovim vplivom na konstrukcijo identitete. Njene publikacije vključujejo: Georgia: Trauma and Triumph on the Way to Independence (Tbilisi: Samshoblo 2022, soavtorica), A national figure as a memory site: reinterpretations of Ilia Chavchavadze in the 1910s–1940s (Caucasus Survey, 9(3):220–234, soavtorica), Georgian Israelites or Jews of Georgia: Religious and National Dimensions of the Georgian Jewish Identity (Journal of Religion in Europe 14, 3–4 (2021): 339–366).

 

---

Vir slike.

Obveščamo vas, da bo v torek, 21. aprila 2026, ob 11. uri, Jera Oman na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

 

Razmerje med žargonom in terminologijo na primeru fizioterapije.

 

Povzetek doktorata.

 

Mentorica: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin.

 

Komisija: red. prof. dr. Alan Kacin, doc. dr. Mojca Žagar Karer, red. prof. dr. Andreja Žele (predsednica).

 

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

 

Vljudno vabljeni.

 

---

Vir slike.

V sodelovanju z Inštitutom za kulturne in spominske študije in Glasbenonarodopisnim inštitutom vas vabimo na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel
dr. Dave Wilson

 

v sredo, 15. aprila 2026 ob 13. uri:

 

Mednarodni jazz festivali, »blackness« in zvočna pogajanja o evropeizaciji: študije primerov z Jazz festivala Skopje.

 

Seminar se osredotoča na Jazz festival Skopje (SJF, ustanovljen leta 1982) kot študijo primera mednarodnih jazz festivalov kot prostorov možnosti in omejitev za emancipatorno in protiimperialistično politiko. Na podlagi primerov iz treh poglavij avtorjeve nastajajoče monografije Living Jazz on the Edge of Europe: Institutions and the Possibilities of a Liberation Music je seminar umeščen v širši projekt, ki se ukvarja z diskurzi v črnskih študijah o možnostih in osvoboditvi ter obravnava jazz kot črnsko (ameriško) glasbo, ki je globalna že od časa pred uporabo izraza »jazz« za poimenovanje te glasbe. Poglavja, iz katerih so črpani primeri za seminar, obravnavajo mednarodne jazz festivale kot estetsko, politično in ekonomsko umeščene v regionalne mreže festivalske produkcije. Ti festivali tako delujejo kot prostori pogajanja med več prekrivajočimi se sferami rasnih in spolnih politik ter, v primeru SJF, tudi političnih procesov evropeizacije. Etnografsko terensko delo, opravljeno v Makedoniji med letoma 2011 in 2018, predstavlja temelj tega dela, pri čemer je avtor sodeloval v jazzovskih (in drugih) glasbenih svetovih v Makedoniji kot glasbenik, poslušalec, pedagog, organizator koncertov in etnograf.

 

Prvi primer obravnava dogodek s SJF 2018, ki je vključeval razstavo afriške umetnosti, izposojeno iz Muzeja afriške umetnosti v Beogradu – prvo razstavo afriške umetnosti v Severni Makedoniji –, ki je vsebovala tudi narative, ki povezujejo afriško umetnost in jazz. Analiza razstave vključuje tudi razpravo o Gibanju neuvrščenih kot enem od elementov politične in ekonomske dediščine Jugoslavije (tj. SFRJ), ki še naprej oblikuje predstave in imaginarije Afrike in črnskosti v Severni Makedoniji. Drugi primer se osredotoča na poslušalska okolja treh nastopov na SJF 2013: Roscoe Mitchell in Tyshawn Sorey, skupina Harriet Tubman in Cassandra Wilson ter koncert z naslovom »Balkan Fever«, na katerem so nastopili Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadić, Teodosii Spassov in Makedonska filharmonija. Skupaj načini angažiranosti občinstva pri teh nastopih odpirajo vprašanja o pogojih, v katerih se razvijajo (ali pa se, nasprotno, zapirajo) možnosti za emancipatorne politične prakse na prizorišču mednarodnih jazz festivalov.

 

Trenutek s SJF 2018 predstavlja izhodišče za tretji primer, kjer je samostojni koncert trobentača Wadade Lea Smitha potekal hkrati z izvedbo Beethovnove Devete simfonije Makedonske filharmonije ter s prvim uspešnim glasovanjem makedonskega parlamenta v procesu spremembe ustavnega imena države iz Republike Makedonije v Republiko Severno Makedonijo. Upoštevanje teh sočasnih dogodkov skupaj z drugimi primeri razkriva, kako je lahko jazz festival prostor, ki v ospredje postavlja črnsko radikalno tradicijo in njene širše emancipatorne možnosti onkraj binarnosti črno/belo, hkrati pa daje prednost spoštovanju evropskih oblik belosti ter sodeluje v (in proti) glasbenim in političnim procesom evropeizacije.

 

Predavanje bo izvedeno v angleščini v Sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje.

 

Dave Wilson je interdisciplinarni raziskovalec, saksofonist, skladatelj, etnograf, producent, pedagog in dejaven član glasbene skupnosti Te Whanganui-a-Tara Wellington na Aotearoi Novi Zelandiji. Njegove raziskave so bile objavljene v revijah, kot so Journal of Jazz Studies, Environmental Humanities, Popular Music, Leonardo Music Journal in Ethnomusicology, njegov soavtorski učbenik za razumevanje glasbe Gateways to Understanding Music (Routledge) pa je leta 2023 izšel v drugi izdaji.

 

Z glasbo s svojega albuma Ephemeral (2023) je bil izbran med finaliste za najboljšega jazz izvajalca na podelitvi nagrad Aotearoa Music Awards 2024 ter za nagrado APRA za najboljšo jazzovsko skladbo 2024. Redno nastopa kot glasbeni dopisnik na Radiu New Zealand in je trenutno višji predavatelj za glasbo na Te Herenga Waka—Victoria University of Wellington.

 

---

Vir slike.

Paleontološki inštitut Ivana Rakovca v sodelovanju z doktorskim programom Okoljske in regionalne študije (modul Paleobiologija in sedimentarna geologija) vabi na dve gostujoči predavanji,

 

v torek, 14. aprila 2026 ob 16. uri. 

 

Gostujoča predavatelja sta red. prof. dr. Attila Demény z Inštituta za geološke in geokemične raziskave Raziskovalnega centra HUN-REN za astronomijo in vede o Zemlji v Budimpešti ter izr. prof. dr. László Bujtor z Inštituta za geografijo in okoljske vede Katoliške univerze Eszterházy Károly v Egerju.

 

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.

 

 

---

Attila Demény

Institute for Geological and Geochemical Research, HUN-REN Research Centre for Astronomy and Earth Sciences, Budimpešta, Madžarska

 

Attila Demény je diplomiral iz geologije na Univerzi Eötvösa Loránda v Budimpešti leta 1986. Z geokemijo stabilnih izotopov se ukvarja od leta 1988, ko je imel štipendijo na Univerzi v Utrechtu, nato pa je leta 1990 v Budimpešti ustanovil laboratorij za stabilne izotope. Ukvarja se z analizami stabilnih izotopov različnih snovi in okolij, od Zemljinega plašča do paleoklimatskih arhivov. Je avtor 170 znanstvenih člankov in poglavij v knjigah ter ima 5109 citatov v Google Scholarju. Je član Madžarske akademije znanosti. Bil je direktor Institute for Geological and Geochemical Research, HUN-REN Research Centre for Astronomy and Earth Sciences v Budimpešti od leta 2008 do 2026.

 

Zakaj so aptihi in rinholiti tako dobri paleoklimatski arhivi: mikrostrukturne značilnosti in geokemična sestava

 

Analiza kisikovih izotopov v kalcitnih fosilih je eno najpomembnejših orodij za določanje paleotemperatur, za kar je nujno tudi poznavanje primarnih struktur in diageneze. Predstavljeni bodo rezultati EBSD (Electron Backscatter Diffraction) meritev notranjih struktur aptihov in rinholitov ter njihove matematične analize, kakor tudi analize stabilnih izotopov, ki kažejo, da lahko dobro ohranjeni aptihi in še posebej rinholiti zagotovijo natančne podatke o paleotemperaturi. Študije so bile objavljene v revijah International Journal of Earth Sciences in Communications Earth & Environment.

 

Demény, A., Bujtor, L., Domokos, G. et al. Calcitic coverings of the lower jaw of Jurassic ammonites exhibit Bouligand-like structures. Commun Earth Environ 6, 927 (2025). https://doi.org/10.1038/s43247-025-02892-z

 

Bujtor, L., Demény, A., Németh, P. et al. Laevaptychi as reliable paleotemperature archives: high-resolution stable isotope compositions of Kimmeridgian (Jurassic) lamellar structured aspidoceratid lower mandibles from Zengővárkony (Mecsek Mountains, Hungary). Int J Earth Sci (Geol Rundsch) 113, 353–367 (2024). https://doi.org/10.1007/s00531-023-02376-5

 

---

László Bujtor

Institute of Geography and Environmental Sciences, Eszterházy Károly Catholic University, Eger, Madžarska

 

László Bujtor (roj. 1965), geolog, je diplomiral leta 1989 na Univerzi Eötvösa Loránda v Budimpešti in doktoriral leta 2007 na Univerzi v Pécsu, kjer je tudi habilitiral leta 2016. Izkušnje je pridobil tudi v privatnem sektorju, kjer je delal za multinacionalna podjetja na področju marketinga in prodaje ter leta 2005 pridobil naziv MBA na Državni univerzi New York v Buffalu in na Tehnološki univerzi v Budimpešti.

 

Njegovo raziskovalno področje je paleontologija, vključno z mezozojsko (predvsem jursko–kredno) stratigrafijo, paleoekologijo, paleobiogeografijo in taksonomijo amonitov, brahiopodov ter mikrokoprolitov rakov. Največ se ukvarja z mezozojsko geologijo gorovja Mecsek (južna Madžarska), izkušnje pa ima tudi z območij Transdanubijskega hribovja in gorovja Villány (Madžarska), Severnih Apneniških Alp (Avstrija) ter Cisnădioare (Južni Karpati, Romunija).

 

Med letoma 2013 in 2022 je bil zaposlen na Univerzi v Pécsu. Od leta 2022 je izredni profesor na Katoliški univerzi Eszterházya Károlya (Eger, Madžarska) in od leta 2024 predstojnik oddelka. Je avtor 177 del (znanstvenih, poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig in člankov), od katerih je 50 del objavljenih v angleščini v mednarodno priznanih publikacijah. Skupni faktor vpliva: 40,026; število neodvisnih citatov: 484; h-indeks: 12. Prav tako je znanstveni svetnik in sokustos centra za obiskovalce Komlóverzum v Komlóju (Mecsek, južna Madžarska).

 

Bouligandova struktura v naravi – univerzalna uporaba preprostega geometrijskega pojava

 

Francoski biolog Yves Bouligand je leta 1972 prepoznal edinstveno, hierarhično spiralno strukturo v zunanji kutikuli deseteronožnih rakov. Ta struktura, ki predstavlja organizacijo organskih in anorganskih (npr. kalcitnih) materialov živih bitij, daje materialu, v katerem se pojavlja, izjemne mehanske lastnosti.

 

Struktura se danes imenuje »Bouligandova struktura« po Yvesu Bouligandu, ki jo je odkril. Kasnejše raziskave so dokazale njeno prisotnost pri številnih drugih živalskih in celo rastlinskih skupinah ter razkrile njeno univerzalno prisotnost v naravi. Prva tehnološka uporaba se je zgodila leta 2024, ko jo je podjetje Rolls-Royce uporabilo v zaščitnih ploščah letalskih motorjev za povečanje odpornosti strukture proti izjemnim udarcem.

 

Predavanje bo predstavljalo te malo znane raziskave Bouligandove strukture, njeno prisotnost v naravi, možnosti uporabe in perspektive za nadaljnje raziskave v naravoslovju in znanosti o materialih.

 

---

Fotografija: SEM posnetki prereza Laevaptiha. A – posnetek površine z metodo EBSD. B – prikazuje kristalografsko orientacijo karbonatnih kristalov. Vir: Demény et al., 2025

Na Filozofskem inštitutu in Podiplomski šoli ZRC SAZU bo 13. aprila ob 18. uri gostoval Eric Cazdyn z Univerze v Torontu.

 

Predavanje, posvečeno Fredricu Jamesonu, bo potekalo v angleškem jeziku, v Atriju ZRC na Novem trgu 2, Ljubljana.

 

Pred predavanjem bo preliminarno predstavljen slovenski prevod Jamesonovih predavanj Leta teorije, ki bo junija letos izšel v zbirki Philosophica moderna. V knjigi Jameson ponudi široko zasnovan in zgodovinsko diferenciran pregled razvoja sodobne francoske misli, pri čemer sledi njenim ključnim preobrazbam od Sartra in eksistencializma prek strukturalizma in poststrukturalizma do sodobnih teoretskih tokov. Predavanja ne predstavljajo zgolj kronološkega pregleda, temveč tudi poskus konceptualnega razumevanja notranje dinamike teh premikov, pri čemer jih avtor vseskozi umešča v širše politično in zgodovinsko dogajanje ter preučuje njihov vpliv na širše polje humanistike in družboslovja.

 

The Blindspot Machine: The Jameson Iteration

 

Kaj je slepa pega? Kaj nas lahko nauči o tem, kako gledamo, kako mislimo, kako želimo ter kako se v svetu zgodi sprememba? Cazdyn zagovarja tezo, da je prevladujoča ideologija slepe pege (od kulture do politike), po kateri je ta razumljena kot nekaj manjkajočega, kot nekaj, kar je treba razkriti ali prikriti, najsmrtonosnejše orožje v rokah vladajočih. Blindspot Machine, optični sistem z več kamerami, ki ga je Cazdyn razvil za potrebe te kritike, proizvede novo teorijo in prakso slepe pege, s čimer se izogne golemu razkrivanju slepih peg kot utelešenj nasilne želje državne oblasti. V tej različici projekta Blindspot Machine bo izpostavil načine, kako obravnavo tega problema oblikuje in navdihuje delo Fredrica Jamesona. Na predavanju bodo projicirani tudi odlomki iz filma, ki ga je Cazdyn posnel z Jamesonom nedolgo pred njegovo smrtjo.

 

Eric Cazdyn je profesor za estetiko in politiko na Univerzi v Torontu (Center za primerjalno književnost in Oddelek za vzhodnoazijske študije), kjer predava kritično in kulturno teorijo, psihoanalizo, marksizem, film in arhitekturo. Je avtor knjig The Already Dead: The New Time of Politics, Culture and Illness (2012), After Globalization (z Imrejem Szemanom, 2011), The Flash of Capital: Film and Geopolitics in Japan (2002) in Nothing: Three Inquiries in Buddhism (z Marcusom Boonom in Timothyjem Mortonom, 2015), ter urednik del Trespasses: Selected Writings of Masao Miyoshi (2010) in Disastrous Consequences (2007).

 

---

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga organizira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU. Predavanje bo na jezikoslovnem modulu imela predavateljica s Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, dr. Tijana Balek:

 

Polisemija in vidska korelativnost: slovar proti kontekstu.

 

V predavanju bo obravnavano razmerje med glagolskim vidom in polisemijo na primeru srbščine in ruščine. Pokazano bo, da vidski pari niso vedno pomensko povsem usklajeni, saj lahko razvijejo pomene, v katerih vidska korelacija ne velja. Na primerih bo avtorica pokazala, da imajo glagoli tudi nekorelativne pomene, in pojasnila, da za razumevanje vidskih razmerij ni dovolj le slovarski opis, ampak je treba upoštevati tudi dejansko rabo in širše slovnično-semantične lastnosti glagolov.

 

Predavanje bo v srbskem jeziku v četrtek, 9. aprila 2026, ob 14. uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Tijana Balek je docentka za ruski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu. Diplomirala in magistrirala je na področju ruske leksikologije, doktorirala pa leta 2021 z disertacijo o anomalijah vidske paradigme v ruskem in srbskem jeziku. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na aspektologijo, morfologijo, morfosintakso, semantiko, leksikologijo in frazeologijo, pri čemer se posebej posveča kontrastivnim raziskavam ruskega in srbskega jezika. Je avtorica monografije in številnih znanstvenih člankov ter sodelavka več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Na fakulteti izvaja pedagoško delo na vseh treh stopnjah študija in je članica več uglednih mednarodnih slavističnih in jezikoslovnih združenj.

 

---

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.

 

Dr. Tamara Banjeglav, raziskovalna sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije:

 

Počasno nasilje in politika časa: odložena obnova po potresu v Petrinji.

 

Potres z magnitudo 6,4 je decembra 2020 prizadel osrednjo Hrvaško, z epicentrom v bližini mesta Petrinja, in predstavlja eno najhujših naravnih nesreč v novejši zgodovini države. Čeprav je bil začetni dogodek nenaden in zelo viden – sprožil je nujne odzive, medijsko pozornost in vladne obljube o hitri obnovi – v predavanju trdim, da nesreče ni mogoče razumeti zgolj skozi njeno neposredno materialno uničenje. Nasprotno, zamujena obnova, poškodovana infrastruktura, birokratske ovire in institucionalna zanemarjenost so čas sam preoblikovali v mehanizem nasilja. Ob naslonitvi na koncept »počasnega nasilja« Roba Nixona prispevek obravnava obnovo po potresu kot časovno raztegnjen proces, v katerem se škoda razvija postopoma in je pogosto nevidna. V tem kontekstu čakanje ni nevtralno stanje, temveč politično proizvedena izkušnja, ki poglablja neenakosti in negotovost.

 

Predavanje skuša odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: kako se počasno nasilje kaže v podaljšanem procesu okrevanja po potresu v Petrinji leta 2020? Na kakšne načine birokratske zamude, družbena zanemarjenost in neenakomerna obnova prispevajo k trajajoči škodi in krivicam? S poudarkom na politiki časa analiza pokaže, da učinki nesreče ne vztrajajo le v porušenih stavbah, temveč tudi v dolgotrajnih in neenakomernih procesih obnove, skozi katere se ranljivost ne odpravlja, temveč reproducira.

 

Predavanje bo v angleškem jeziku v sredo, 8. aprila 2026 ob 13. uri v knjižnici Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Tamara Banjeglav je raziskovalna sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je prejemnica štipendije Marie Skłodowska-Curie Actions ERA, v okviru katere raziskuje projekt Čas (ni) na moji strani: Spominjanje žrtev počasnega nasilja v postkonfliktnem in postkatastrofalnem okolju. Doktorirala je na Univerzi v Gradcu v Avstriji. Njena raziskovalna področja vključujejo študije spomina, mirovne in konfliktne študije, študije nacionalizma ter tranzicijsko pravičnost, pri čemer se še posebej osredotoča na postsocialistični prostor nekdanje Jugoslavije.

 

---

Fotografija: Tamara Banjeglav