Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje jezikoslovja, dr. Simona Klemenčič:

 

Izzivi medsebojne implementacije slovarja nacionalnega knjižnega jezika in slovarja znakovnega jezika.

 

Nastopno predavanje bo v četrtek, 25. januarja 2024, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Razvoj tehnologije v zadnjih desetletjih je omogočil razvoj slovarskega portala Fran ter razvoj spletnih slovarjev slovenskega znakovnega jezika. Implementacija med slovarjem slovenskega knjižnega jezika ter slovarjem slovenskega znakovnega jezika poteka na obeh straneh. Ker gre za ne le dva različna jezika, temveč tudi dva različna tipa jezikov, je pionirski projekt implementacije SZJ v eSSKJ pokazal, da predstavlja glede na sodobno dvojezično leksikografijo izdelava takih implementacij poseben izziv in da je potrebno rešitve, kako ustrezno prikazati razhajanja in konvergence med obema jezikoma, še domisliti. Predavateljica bo predstavila izzive tovrstnih povezav in predloge rešitev.

 

Dr. Simona Klemenčič je znanstvena sodelavka na Inštitutu Frana Ramovša za slovenski jezik in raziskovalka v Leksikološki sekciji. Sodeluje pri rastočem slovarju slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) in je vodja akcije Beseda leta. Njeno primarno področje so etimološke osvetlitve slovenskega besedja. Sooblikuje medijsko podobo Inštituta. Sodeluje v pedagoškem procesu na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot asistentka, je vodja zelo uspešne slovenske ekipe na Mednarodni lingvistični olimpijadi (IOL) in sodeluje v mednarodnih odborih dveh jezikovnih olimpijad.

 

Vabljeni!

 

---

Vir fotografije.

V petek, 8. decembra 2023, ob 16.00 uri se bo v okviru modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pri predmetu Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij, ki ga vodi red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler v sodelovanju z dr. Jovito Pristovšek, odvilo predavanje gostujočega raziskovalca dr. Slavča Dimitrova:

 

The political sensible: Political Ontology, Aesthetics, and Materialism in the work of Jacques Rancière.

 

Nekaj misli o tem, kaj bo prineslo petkovo predavanje Slavča Dimitrova:

 

Slavčo Dimitrov v predhodnem predavanju »’Kdo (za vraga) je politični subjekt?’ Politika estetike punk in alternativnega gibanja na Slovenskem v zgodnjih osemdesetih letih«, v okviru panela Punk in fotografija. Arhivi, diskurzi, poželenje in politika (četrtek, 7. 12. 2023, Dvorana Alme Karlin, CD), takole osvetljuje pomen Rancièra:

»Moja trditev je, da je punk vpeljal politični razdor in uprizoril proces kolektivne politične subjektivacije. Ta trditev temelji na več predpostavkah. Prva je seveda širše razumevanje kulture kot domnevno pravega polja punk delovanja in produkcije, saj je vedno že prepletena z različnimi in nestabilnimi vektorji oblasti/moči, politične zgodovine in družbenih odnosov, vključno z veliko širšim spektrom praks, okolij, medijev in objektov, kot je polje umetnosti. Tudi če ga razumemo zgolj kot (sub)kulturno formacijo, je punk že prepleten s številnimi družbeno-političnimi zgodovinami, boji in pomeni. […] Politični razdor, ki je bil vpeljan s punk subjektivacijo in punk političnostjo, je zato bližje neprimernosti političnega v odnosu do uveljavljenih omejitev in legitimnih polj političnega delovanja, neprimernosti, o kateri govori Rancière, oziroma ga lahko še tesneje povežem s kategorijo »impolitičnega«, kakor jo opredeljuje Roberto Esposito (2015). Ta kategorija bistveno bolj natančno opredeljuje moj način razumevanja političnega.« (Slavčo Dimitrov)

 

Predavanje bo potekalo v angleščini, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, od 16.00 do 17.30 ure.

 

Slavčo Dimitrov je diplomiral iz primerjalne književnosti na Univerzi Svetega Cirila in Metoda. Magistriral je na področju študije spolov in filozofije na Evro-balkanskem inštitutu v Skopju, svoj drugi magisterij je opravil na Oddelku za multidisciplinarne študije spolov na Univerzi v Cambridgeu, doktoriral pa na Oddelku za transdisciplinarne študije sodobnih umetnosti in medijev na Fakulteti za medije in komunikacije – SINGIDUNUM v Beogradu. Je ustanovitelj mednarodne Poletne šole za seksualnosti, kulture in politike v Beogradu in eden od ustanoviteljev Raziskovalnega centra za identitete, kulture in politike IPAK.Centar v Beogradu. V svoji teoretični in raziskovalni praksi se osredotoča na različne oblike sodobnih političnih filozofij, kulturno, kritično in spolno ter kvir teorijo, utelešenje in afekte, estetiko, družbeno koreografijo in študije performansa. Je prejemnik nagrade AICA Macedonia – Ladislav Leshnikov Award 2018 in Štipendije Igorja Zabela 2020.

 

Vabljeni!

---

Vir fotografije.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo v okviru doktorskega modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imel Prof. dr. Danko Šipka:

 

Normativna avtoriteta v slovanskih enojezičnih slovarjih.

 

Predavanje v angleškem jeziku bo v torek, 5. decembra 2023, ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Več v angleški različici vabila, vabljeni!

 

---

Photo by Aaron Burden on Unsplash

V torek, 21. novembra 2023, bo v Atriju ZRC potekal 1. simpozij raziskovalk in raziskovalcev na začetku znanstvene poti, pod geslom Skupni problemi skupnega.

 

Program:

 

9.00–9.30 Uvodni pozdrav: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

 

9.30–10.30 Prvi sklop

 

Moderatorka: Vesna Liponik (PŠ ZRC SAZU in FI ZRC SAZU)

• Dino Manzoni (DMI ZRC SAZU): Razpoloženja kot socialnopsihološki pojavi
• Dorotea Pospihalj (PŠ ZRC SAZU): Community without the group? Question of the group formations and the ‘common’ in the disintegrating world
• Ana Reberc (PŠ ZRC SAZU in ISIMZRC SAZU): Plastenje splošnega mišljenja

 

10.30–10.45 Odmor

 

10.45–11.45 Drugi sklop

 

Moderator: Jure Donša

• Eva Fekonja (GNI ZRC SAZU): Skupnostne prakse in ustvarjanje doma med afganistanskimi begunci v Albaniji: Primer afganistanskih restavracij
• Mateja Slovenc Grasselli (DMI ZRC SAZU): Sodelovanje na podeželju kot vsiljena, neprepoznana in zavrnjena strategija za dobro počutje kmetov
• Marko Senčar Mrdaković (PŠ ZRC SAZU in GIAM ZRC SAZU): Skupno dobro v raznoterem družbeno-ekonomskem razvoju starega mestnega jedra Kopra

 

11.45–12.00 Odmor

 

12.00–13.00 Tretji sklop

 

Moderator: Marko Senčar Mrdaković (PŠ ZRC SAZU in GIAM ZRC SAZU)

• Anja Verderber (GNI): Simbolni pomeni in raznolike percepcije veselice znotraj izbranih skupnosti
• Nastja Slavec (PŠ ZRC SAZU in IAPS ZRC SAZU): “Herriaren alde!” (“Za ljudstvo!”): vrednota skupnosti v baskovskem ljudskem plesu
• Ivana Maričić (MI): Političnoekonomski in zgodovinski pogoji možnosti institucionalizacije muzikologije

 

13.00–14.30 Kosilo in okrogla miza 30 minut za malico: javne menze

 

14.45–15.45 Četrti sklop

 

Moderator: Ivana Maričić (MI)

• Nike Duh (UIFS ZRC SAZU): Dokumentiranje srednjeveških grajskih stavb v fondih Cesarsko-kraljeve centralne komisije za proučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov
• Jure Donša (UIFS ZRC SAZU): Vidiki kolektivnega pri naročilih Marijinih stebrov: Primer Marijinega stebra v Ljutomeru
• Lucija Mandić (PŠ ZRC SAZU in ISLLV ZRC SAZU): Teme literarnega kanona: uporaba modeliranja tem na primeru slovenske pripovedne proze 19. stoletja

 

15.45–16.00 Odmor

 

16.00–17.00 Peti sklop

 

Moderator: Nike Duh (UIFS ZRC SAZU)

• Adam Gabrič (IAPS ZRC SAZU): Kartiranje olesenele vegetacije z modelom U-Net
• Sara Skok (IZRK ZRC SAZU): Vpliv mikroorganizmov v kraških jamah na globalni ogljikov krog
• Lenart Štaut (GIAM ZRC SAZU): Daljinsko zaznavanje kulturnih teras v Sloveniji

 

17.00–17.30 Odmor

 

17.30–18.30 Šesti sklop

 

Moderator: Marko Senčar Mrdaković (PŠ ZRC SAZU in GIAM ZRC SAZU)

• Dragan Petrevski (PŠ ZRC SAZU): Majhni medijski kanali na Youtube-u in/ali kanali globalnih medijev: grajenje skupnosti spominjanja na Jugoslavijo ali zgolj njena medijska upodobitev pod spominsko pretvezo?
• Tjaša Cankar (PŠ ZRC SAZU in IKSS ZRC SAZU): Evropska skupnost in pomen regionalnega in nacionalnega konteksta: Zagotavljanje enakosti spolov v (Jugo)vzhodni Evropi z mehanizmi Evropske komisije
• Jaroš Krivec (ZIMK): Cepljenje in črne koze kot javnozdravstveni problem skupnega dobrega

 

18.30–19.00 Zaključna diskusija

 

19.00 Večerno druženje

 

Več na spletni strani: https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/skupni-problemi-skupnega

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika imela red. prof. dr. Andreja Žele:

 

Knjižnost in standardnost v slovenskem jeziku.

 

Predavanje bo skušalo zgolj osvežiti utemeljevanja, zakaj je v kontekstu rabe slovenskega jezika potrebno oz. nujno govoriti tako o knjižnosti kot o standardiziranosti (razumevanje obojega pa naj bi se odražalo tudi pri uporabi poimenovanj kot slovenski jezik, slovenski knjižni jezik, knjižna slovenščina, standardna slovenščina, knjižna standardna slovenščina).

 

Predavanje bo v sredo, 22. novembra 2023, ob 15. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Andreja Žele je redna profesorica za slovenski jezik na FF UL, na Oddelku za slovenistiko, dopolnilo pa sodeluje pri nastajanju novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika NSSKJ na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

 

Vabljeni!

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za predmetno področje krasoslovja imel dr. Franci Gabrovšek:

 

Uvod v fizikalno speleologijo.

 

Predavanje bo v torek, 14. novembra 2023, ob 11. uri, v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

V predavanju bo predstavil osnovne mehanizme nastanka jam in ter značilnosti prenosa vode, zraka in toplote v jamskih sistemih.

 

Dr. Franci Gabrovšek je raziskovalec na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici ter na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Kot fizik raziskuje procese razvoja jam, oblikovanje površja ter prenos toplote in snovi v krasu. V avtorstvu ali soavtorstvu je v pretežno vodilnih revijah s področja objavil 67 izvirnih znanstvenih člankov in 5 znanstvenih monografij. O svojem delu redno predava na znanstvenih srečanjih in znanja prenaša študentkam in študentom ter mlajšim kolegicam in kolegom, med drugim je bil mentor sedmim zaključenim doktoratom. Kot član različnih odborov sodeluje in vodi raziskave predvsem v globokih sistemih alpskega krasa. Kot krasoslovec združuje tehnično znanje jamarja in uvaja kvantitativne pristope k razumevanju krasa. Od leta 2001 sodeluje pri urejanju revije Acta Carsologica, kjer je od 2011 glavni urednik. Leta 2015 je bil izvoljen za izrednega člana in leta 2023 za rednega člana SAZU.

 

Vljudno vabljeni!

---

Photo by Nicolas Houdayer on Unsplash

Vabljeni na doktorski seminar – predstavitev dveh doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III, ki se zaključujeta na filozofskem modulu v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur. Predstavitvi bosta potekali v angleškem jeziku v torek, 24. oktobra 2023, od 16. ure dalje po spletni seji ZOOM.

 

Udeležba študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila. Povzetki predstavitev so dostopni na povezavah naslovov doktorskih tez.

 

TOR, 24. 10. 23 | 16:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | Ante Jerić:

The Irreducibility of Consciousness [Ireducibilnost zavesti].

 

Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha

Komisija: doc. dr. Rok Benčin, doc. dr. Jernej Habjan, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

---

TOR, 24. 10. 23 | 17:00 | Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura | SRD III. | Rebecca Rose:

Tensing Maternal Time [Napetosti materinskega časa].

 

Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha

Komisija: doc. dr. Rok Benčin, doc. dr. Jernej Habjan, red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje jezikoslovja, dr. Matej Meterc:

 

Nekaj paremioloških in širše frazeoloških raziskovalnih izzivov.

 

Nastopno predavanje bo v petek, 20. oktobra 2023, ob 12. uri, v Dvorani štirih letnih časov (prej Mala dvorana), Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Na začetku predavanja si bomo ogledali, kako je raziskovalno področje paremiologije zamejeno. Izpostavili bomo področji frazeologije in slovstvene folklore, ki se z njim delno prekrivata, saj ju je pomembno upoštevati kot širši zaledji paremiologije. Širina področja paremiologije je pogojena z naborom paremioloških žanrov, ki se vrstijo ob osrednjem žanru – pregovoru. Ob razmišljanju o tipologiji in paremiološki terminologiji bomo prikazali tudi nekaj prehodnih pojavov in medžanrskih pretvorb. V nadaljevanju bomo izpostavili tista vprašanja o oblikovni in pomenski plati paremioloških izrazov, ki se zdijo še posebej koristna za nadaljnje raziskave. Ustavili se bomo tudi pri temah uvajanja paremije v besedilo, njenega vpliva na besedilo in rabe paremij v različnih vrstah besedil. Sodobno jezikoslovje je v veliki meri jezikoslovje pisnih korpusov. Frazeologija in paremiologija sta od rabe jezikovnih korpusov veliko pridobili in kaže, da bo iz korpusov mogoče v prihodnosti črpati še več. Ob prikazu korpusnega dela v paremiografski praksi bomo to nesluteno dosegljivost pisnega gradiva sopostavili s hkratnim izmikanjem govorjenega gradiva. Z digitalizacijo se kažejo tudi nove možnosti za obravnavo starega, v bližnji ali bolj oddaljeni preteklosti registriranega paremiološkega gradiva z bolj ptičje perspektiv. Obenem se s tem krepi tudi pristop k posameznemu paremiološkemu izrazu v različnih dosedanjih virih. Te podatke se da dopolnjevati s sopostavitvijo s sodobnim stanjem, kolikor nam je dosegljivo s korpusnimi in anketnimi raziskavami. Na koncu predavanja se bomo posvetili še vprašanju nastajanja novih paremioloških izrazov in možnosti njihovega zbiranja ter analize.

 

Dr. Matej Meterc je znanstveni sodelavec v leksikološki sekciji. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s frazeologijo in paremiologijo in je sodelavec pri izdelavi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Jezikovni svetovalnici. Je glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov.

 

Vabljeni!

 

---

Vir fotografije.

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje jezikoslovja, dr. Alenka Jelovšek:

 

Najstarejša knjižna slovenščina in ljubljanski govor – znova.

 

Nastopno predavanje bo v petek, 20. oktobra 2023, ob 10. uri, v Dvorani štirih letnih časov (prej Mala dvorana), Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

V predavanju bo znova ovrednotena teza, da je osnova za knjižno slovenščino ljubljanski govor Trubarjevega časa. Po kratki predstavitvi historiata jezikovnih obravnav in polemik v zvezi s tem vprašanjem bodo na podlagi jezikovnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri iz 16. in začetka 17. stoletja predstavljene predvidene jezikovne značilnosti ljubljanskega govora in njihovo razmerje do knjižnega jezika slovenskih protestantov. Poleg z ozko jezikoslovnega stališča pa bo vprašanje obravnavano tudi s sociolingvističnega zornega kota.

 

Dr. Alenka Jelovšek je raziskovalka v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s knjižno slovenščino 16. stoletja, zlasti z razvojem pisne norme in z osebnimi zaimki, ter z razvojem ogovornih oblik v slovenščini skozi zgodovino. Pri raziskovanju preizkuša možnosti uporabe sodobnih jezikovnih tehnologij pri analizi zgodovinskih besedil. Je soavtorica in sourednica nastajajočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (prvi zvezek A–D je izšel 2021), članica uredniškega odbora in tehnična urednica revije Jezikoslovni zapiski ter članica uredniškega odbora Jezikovne svetovalnice. Prek občasnega nastopanja v medijih širšo javnost seznanja z vprašanji iz slovenske jezikovne zgodovine in nekaterimi sodobnimi pravopisnimi dilemami.

 

Vabljeni!

---

Vir fotografije.