V torek, 17. marca, ob 17. uri vas vabimo na tretje predavanje v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Tadej Troha:

Freud, fetišizem in metapsihologija.

Kratki spis Fetišizem, objavljen leta 1927, ima v Freudovem opusu posebno mesto. Sodi med redke metapsihološke poskuse iz obdobja, ki ga je sam označil kot »fazo regresivnega razvoja«, v katerem se je težišče njegovih raziskav iz širšega polja analitične klinike premaknilo k vprašanjem kulture. Obenem je eden redkih metapsiholoških tekstov, v katerem se Freud v želji po artikulaciji univerzalnih mehanizmov psihičnega aparata opre na fenomen, ki izhaja iz polja perverzije. Ta je bila – z redkimi izjemami – tudi v zgodnji psihoanalizi razumljena vsaj kot polje teoretske, če že ne praktične aberacije, kot nekakšen mrtvi rokav psihoanalitične teorije; hkrati pa je jasno, da je bila prav perverzija eno ključnih izhodišč Freudovega zgodnjega poskusa oblikovanja »metateorije« psihoanalize v Treh razpravah o teoriji seksualnosti. Kako torej brati Freudov Fetišizem, da bi razmeroma redko in zamejeno klinično kategorijo razumeli kot manifestacijo obče zakonitosti človeške psihe? Kakšna je konceptualna mreža, v katero se ta specifični fenomen umešča in jo obenem preoblikuje? Katere smeri nadaljnjega branja se s tem razpirajo?

Priporočeno branje za predavanje:

• Freud, Sigmund. »Fetišizem«. V: Metapsihološki spisi, 399–408. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2012.
• ———. »Razcep jaza v obrambnem ravnanju«. V: Metapsihološki spisi, 409–415. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2012.
• ———. Očrt psihoanalize, 77–91. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2000.

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Vir slike: Wikipedia commons

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za prvo izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije
dr. Mojca Kovačič:

Urbana zvočna krajina kot prostor dediščinjenja in simbolne moči

Predavanje obravnava urbano zvočno pokrajino Ljubljane kot prostor, v katerem se skozi zvok vzpostavljajo procesi dediščinjenja, pripadnosti in izključevanja. Izhaja iz razumevanja zvoka kot družbeno in politično učinkovite prakse, ki ne deluje zgolj na ravni zaznave, ampak aktivno sodeluje pri konstruiranju pripadnosti, identitet, hierarhij in simbolnega reda v javnem prostoru.

Teoretični okvir predavanja združuje pristope etnomuzikologije, zvočnih in dediščinskih študij ter osvetljuje, kako določeni zvoki v urbanem prostoru pridobijo status ‘tradicionalnih’, ‘naših’ in ‘domačih’ zvokov, medtem ko so drugi označeni kot moteči, tuji ali nelegitimni. Poseben poudarek je namenjen procesom, v katerih zvoki postanejo nosilci nacionalne identitete in simbolne lastnine.

Empirični del predavanje temelji na etnografskem gradivu mesta Ljubljane ter analizira izbrane primere, ki se navezujejo na zvočnost cerkvenih zvonov in ulično glasbo. Analiza pokaže, kako se skozi te zvočne prakse vzpostavljajo meje pripadnosti, legitimnosti in pravice do slišnosti v prostoru prestolnice. Predavanje tako pokaže, kako zvok deluje kot medij moči, in hkrati odseva sodobne in pretekle družbene in politične napetosti ter načine, kako se v urbanem prostoru vzpostavljajo določeni režimi slišnosti.

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 9. marca 2026, ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Mojca Kovačič je znanstvena sodelavka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer deluje na področju etnomuzikologije. V svojih raziskavah se posveča ljudskemu petju, ljudski inštrumentalni glasbi ter sodobnim popularnoglasbenim praksam in zvočnim pojavom. Pri tem preučuje tako njihove zvočne oziroma glasbene zakonitosti kot tudi zgodovinska, družbena in politična razmerja, v katerih nastajajo in delujejo. V njenem delu izstopajo teme, kot so nacionalizem in glasba, kulturne, dediščinske in zvočne politike, glasba v migracijskih kontekstih, jezikovne izbire v popularni glasbi, afektivni vidiki glasbe in procesi dediščinjenja. Od leta 2014 predava predmet Uvod v glasbeno folkloristiko na magistrskem programu glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Photo by David Fartek on Unsplash

Vabimo vas na predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki poteka v soorganizaciji s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Predavanje bo imel akad. prof. dr. Marko Snoj, v sredo, 4. marca 2026, ob 11. uri:

Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes.

Predavanje se v prvem delu osredinja na nastanek slovnične kategorije spola v poznem praindoevropskem jeziku, na njen razvoj v izbranih starih in sodobnih jezikih ter na njeno funkcijo. V nadaljevanju se dotakne nekaterih s to kategorijo povezanih aktualnih vprašanj in pokaže na jezikovni prostor, znotraj katerega bi jih kazalo razreševati.

Dogodek bo potekal v Dvorani SAZU na Novem trgu 3 v Ljubljani.

Akad. prof. dr. Marko Snoj (1959–) je študiral v Ljubljani (1978–1989) in Regensburgu (1991–92, 1994). Posveča se predvsem slovenski in slovanski etimologiji, zgodovinski in primerjalni slovnici indoevropskih jezikov s poudarkom na baltoslovanskih. V letih 1981 do 2007 je sodeloval pri dokončanju Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ob in po tem pa napisal še poljudnoznanstveni Slovenski etimološki slovar (11997, 22003, 32016), Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006), Slovar Pohlinovega jezika (2020) in Imena slovenskih psov (2023). V mladih letih je napisal Kratko albansko slovnico (1991) in Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je redni profesor za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, je tudi sodelavec jezikoslovnega modula na Podiplomski šoli ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer je bil deset let in osem mesecev predstojnik, pa znanstveni svetnik. Leta 2015 je bil izvoljen za izrednega, 2021 pa za rednega člana SAZU. Od leta 2023 je njen podpredsednik za humanistiko, družboslovje in umetnosti.

Photo by Kateryna Hliznitsova on Unsplash

Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura)

vabi na dve gostujoči predavanji,  ki ju bo imel Matteo Cosci, izredni profesor za zgodovino filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino na univerzi Ca’ Foscari, Benetke.

Ponedeljek, 16. februar in torek, 17. februar:

Dve predavanji o Galileju

Obe predavanji bosta potekali ob 12. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana), v angleškem jeziku.

V prvem predavanju bo Matteo Cosci govoril o pomenu, ki so ga za Galilejevo kopernikansko kozmologijo imela njegova razmišljanja o »novi svetlobi« (Keplerjeva nova), ki se je leta 1604 pojavila na nebu. Polno pomembnost tega odkritja je mogoče razumeti s celovito analizo Galilejevih razpršenih študij o novi in ​​študijem del njegovih nasprotnikov. V svojem predavanju se bo skliceval na različne vire (zapiske za poučevanje, poročila, izbrane citate, pisma, marginalije itd.). Te Galilejeve dokumente je mogoče razvrstiti kot delčke sestavljanke nenavadnega in doslednega pogleda na novo, ki je »destabilizirala« zvezde stalnice. Okvir Galilejevih študij o novi je bila Kopernikova heliocentrična hipoteza, ki jo je hotel potrditi s preučevanjem tega pojava.

V svojem drugem predavanju bo predstavil postopek atribucije, ki ga je pripeljal do ugotovitve, da je Galilej avtor razprave z naslovom Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606) o novi iz leta 1604. Zahvaljujoč potrjeni atribuciji je mogoče na novo pretehtati hipotezo o dekodiranju psevdonima, ponovno analizirati vire in na novo premisliti relevantnost do sedaj precej zanemarjene razprave o »novi zvezdi«. Considerazioni je mogoče prepoznati kot od Galilea obljubljeno razpravo o novi zvezdi in manjkajoči člen, ki vodi do knjige Sidereus Nuncius (1610).

Povzetek osrednjih dognanj, ki bodo predstavljena na predavanjih, je dostopen na tej povezavi.

Matteo Cosci je izredni profesor zgodovine filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, kjer je tudi vodja študijskega programa »Filozofija, mednarodne študije in ekonomija«. Cosci je študiral na Univerzi v Padovi in ​​na King’s Collegeu v Londonu, raziskovalno pa se je izpopolnjeval v Oxfordu in Združenih državah Amerike. Njegove akademske raziskave se osredotočajo predvsem na Aristotela, zgodovino padovskega aristotelizma in Galilea Galileja. Poleg različnih prispevkov in člankov na te teme je avtor monografije Resnica in primerjava pri Aristotelu (2014), sourednik zbornikov o zgodovini silogizma (Bloomsbury, 2018 in 2023) ter prihajajoče knjige o logiki Franza Brentana. Cosci je član več nacionalnih in mednarodnih znanstvenih društev ter član uredniških odborov akademskih revij, kot sta Philosophical Readings in Lexis. Na Univerzi Ca’ Foscari je sodeloval pri dveh nedavnih raziskovalnih projektih ERC o renesančnem vernakularnem aristotelizmu in novoveški kozmologiji. Pred kratkim je zaključil raziskovalno štipendijo Marie Curie na temo tako imenovane Keplerjeve supernove s projektom »Supernova Kačenosca: postaristotelovsko opazovanje zvezd v evropskem kontekstu«. V tem okviru trenutno ureja in prevaja več del o tem astronomskem dogodku. Med njimi ima posebno mesto študija psevdonimnega dela Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606), v zvezi s katerim je pridobil nove dokaze v prid Galilejevega avtorstva.

Fotografija: Copernican System of the Universe, Andreas Cellarius, 1660, From Harmonia Macrocosmica – Public Domain Image Archive

Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura)

vabi na dve predavanji Lachlana Kermoda,

doktorskega študenta z Univerze Brown.

Petek, 6. in 13. februarja 2026 ob 17. uri v Gosposki dvorani ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana:

Blagovna forma, seksuacija in subjekt

Dvodelni seminar bo izhajal iz teze o obstoju izomorfnega razmerja med metodama kritike politične ekonomije in psihoanalize. Obe tehniki identificirata nujno lastnost subjekta: da govori in se socializira, s čimer se njegova narava zaplete v notranje protislovje. Tako pri Freudu kot pri Marxu govoreči in družbeni subjekt ni le to, kar je, temveč je obenem nekaj manj – ali več. Na prvem srečanju se bomo posvetili Marxovi teoriji blagovne forme iz Kapitala kot rekonfiguraciji Kantove samozadostnosti. Na drugem srečanju bomo sledili tezi, da se ta matematična konsistentnost pri Marxu izomorfno (ponovno) pojavi v Lacanovi teoriji subjekta. Psihoanaliza Marxovo filozofijo tako postavi na noge in zastavi vprašanje: kaj naj storimo s seboj, ko vemo, da o sebi nikoli ne moremo vedeti vsega?

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Lachlan Kermode je doktorski študent sodobne kulture in medijev ter magistrski študent računalništva na Univerzi Brown, kjer deluje pod mentorstvom Joan Copjec. V disertaciji From Capital to Calculus: Marx and the Cradle of Computer Science na podlagi te zgodovinske in pojmovne povezave analizira načine, kako je računalništvo kot znanost doseglo institucionalno suverenost v industriji, epistemološko prevlado v akademskem polju in status nedotakljive razlagalne avtoritete pri obravnavi osebnih in političnih vprašanj.

OBVESTILO: Zaradi nepredvidenih obveznosti predavatelja je drugo predavanje (petek, 13. februar 2026) odpovedano. Hvala za razumevanje. 

Naslovna slika: Alexander Klepnev

Dekan Podiplomske šole ZRC SAZU, doc. dr. Jani Kozina je v ponedeljek, 19. januarja 2026 promoviral šest novih doktorjev in doktoric znanosti v okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Vita Zalar je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo Anti-Roma Racism and Punitive Governance in the Habsburg and Yugoslav Monarchies, 1848–1941.
Mentor: prof. dr. Oto Luthar, somentor: prof. dr. Ari Joskowicz.
Povzetek doktorata.

Lucija Mandić je postala doktorica znanosti na modulu Literatura v kontekstu z disertacijo Računalniško branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu literarne kanonizacije.
Mentorica: doc. dr. Andrejka Žejn, somentorica: doc. dr. Monika Deželak Trojar.
Povzetek doktorata.

Vilja Lukan Pišek je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov. Mentorica: doc. dr. Saša Poljak Istenič, somentor: red. prof. dr. Oto Luthar.
Povzetek doktorata.

Adriana Sabo je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo “Me Fancy, You Nothing”: Mechanisms of Producing the Empowered Femininity within the Contemporary Balkan Music Industry. Mentorica: izr. prof. dr. Ana Hofman.
Povzetek doktorata.

Boris Mihalj je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo Misliti igro.
Mentor: red. prof. dr. Mladen Dolar, somentor: red. prof. dr. Urban Kordeš.
Povzetek doktorata.

Rok Mrvič je postal doktor znanosti na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost z disertacijo Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja.
Mentorica: doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, somentorica: doc. dr. Saša Babič.
Povzetek doktorata.

Doktorske disertacije letošnje generacije odražajo izrazito interdisciplinarno usmerjenost študijskega programa ter tematsko raznolikost raziskav, ki segajo od kulturne zgodovine, študij spomina in muzeologije do literarnih, folklorističnih, glasbenih, filozofskih in družbenokritičnih pristopov. Skupaj potrjujejo raziskovalno odprtost programa ter njegovo zavezanost poglobljenemu in kritičnemu razumevanju kompleksnih kulturnih in družbenih pojavov.

Slovesni dogodek je spremljal tudi kulturni program. Za glasbeno točko sta poskrbela Maks Zakrajšek in Vitja Kovačević, študenta Akademije za glasbo, ki sta z izvedbo na kitari prispevala k svečanemu vzdušju dogodka.

Vsem doktorjem in doktoricam iskreno čestitamo ob tem pomembnem akademskem dosežku.

Fotografija: Marko Zaplatil

Povezava do galerije na Facebook strani

Vabimo vas na predavanje v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel dr. Boštjan Nedoh, v torek, 20. januarja 2025 ob 17. uri:

Freud in humor konca.

Ljudje po vsem svetu danes razvijajo različne kulturne forme, da bi se spopadli z grozečo realnostjo vsesplošne katastrofe (od vojn in pandemij pa do naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb). Tako imenovani »humor konca« je ena od teh oblik. Predavanje bo izpostavilo ključne poante psihoanalitične teorije humorja in pokazalo, kako lahko humor (v nasprotju s komedijo in šalo) deluje kot ideološka oblika, ki ščiti subjekta pred bremenom družbene realnosti, hkrati pa tudi kot družbeni simptom, ki razkriva travmatični status te realnosti same.

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Photo by Pixabay

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel Vlad A. Neacșu, v petek, 23. januarja 2026 ob 14. uri z naslovom:

Razvozlavanje jezikov brez njihovega poznavanja: lingvistična tekmovanja, ljudje in umetna inteligenca.

O PREDAVANJU:

Naloge lingvističnih olimpijad (LOP) so poseben tip nalog, v katerih so jezikovne značilnosti in pojavi predstavljeni v zakodirani obliki. Takšne naloge se uporabljajo na Mednarodni lingvistični olimpijadi in sorodnih nacionalnih tekmovanjih ter temeljijo na pomanjšanem korpusu stavkov, fraz ali besed, ki so reprezentativni za določene jezikovne pojave. Na podlagi teh podatkov mora reševalec izpeljati osnovni nabor slovničnih pravil jezika in nato uporabiti ta pravila za prevajanje novega nabora elementov. V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) dosegli izjemne rezultate pri številnih nalogah, povezanih z jezikom, kar odpira vprašanje, ali so takšni sistemi sposobni reševati tudi naloge lingvističnih olimpijad – in če so, na kakšen način. V predavanju predavatelj združuje dva pogleda: empirične raziskave o uspešnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju nalog lingvističnih olimpijad ter pedagoške izkušnje iz usposabljanja dijakov za Mednarodno lingvistično olimpijado. Razpravlja o tem, zakaj imajo trenutni sistemi umetne inteligence pogosto težave pri tovrstnih nalogah, čeprav se te nanašajo na jezik, za katerega sistem sicer daje vtis, kot da ga dobro obvlada. Pri tem se osredotoča na vprašanja pomnjenja in tokenizacije. S primerjavo pristopov ljudi in strojev k istim nalogam pokaže, da naloge lingvističnih olimpijad ponujajo edinstveno perspektivo za razlikovanje med prepoznavanjem vzorcev in dejanskim sklepanjem. Zaključi z razmislekom o pomenu teh ugotovitev za prihodnji razvoj umetne inteligence in za izobraževalno vrednost lingvističnih tekmovanj.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku in hibridno v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana ter po ZOOM (povezava, Meeting ID: 865 3030 1071, Passcode: 371494).

O PREDAVATELJU:

Vlad A. Neacșu je doktorski študent na Inštitutu za lingvistiko »Iorgu Iordan – Alexandru Rosetti« Romunske akademije. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na uporabo nalog lingvističnih olimpijad v akademskih raziskavah. Je član Mednarodnega odbora Mednarodne lingvistične olimpijade ter Azijsko-pacifiške lingvistične olimpijade in ima bogate izkušnje z usposabljanjem dijakov za nacionalna in mednarodna lingvistična tekmovanja. Njegove naloge so bile uporabljene na številnih nacionalnih lingvističnih olimpijadah (med drugim v Sloveniji, Romuniji, Republiki Moldaviji, Hongkongu, na Kitajskem, v Indiji, Združenem kraljestvu, Braziliji in na Japonskem) ter na Azijsko-pacifiški lingvistični olimpijadi in Mednarodni lingvistični olimpijadi.

Photo by Siora Photography on Unsplash

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela predstavnica modula, dr. Iva Kosmos, v torek, 20. januarja 2026 ob 13. uri z naslovom:

Jugoslovanski potopisci v Tretjem svetu: socialistične kontaktne cone in antikolonialna produkcija znanja.

V prvem delu predavanja bom podala kratek pregled svojega projekta Marie Skłodowska-Curie ERA, ki ga izvajam na Univerzi v Zagrebu. Predstavila bom splošno utemeljitev projekta, raziskovalna vprašanja in rezultate, med drugim bibliografijo jugoslovanskega potopisja. Drugi del predavanja bo osredotočen na enega izmed ključnih ciljev projekta: osvetliti antikolonialne – kot bi rekli Jugoslovani – strategije v potopisnem pisanju. Jugoslovanski potopisci so se dobro zavedali, da so iz zahodnoevropske književnosti, umetnosti, medijev in popularne kulture podedovali in naturalizirali imperialne, kolonialne in orientalizirajoče podobe Afrike in Azije. Istočasno je Jugoslavija kot eno svojih temeljnih državnih usmeritev opredelila povezovanje s postkolonialnimi državami. V tem kontekstu se je potopisje uveljavilo kot pomemben diskurzivni prostor za prevpraševanje preteklih in artikulacijo novih odnosov do Azije in Afrike. Jugoslovanski potopisci so si prizadevali, da ozavestijo in se odučijo že obstoječih evropocentričnih predstav in reakcij, in sicer z nenehnim družbeno-zgodovinskim samo-izobraževanjem, z razredno in ekonomsko analizo ter nenehno samorefleksijo lastne produkcije znanja. Ob upoštevanju specifičnih materialnih pogojev jugoslovanskih potovanj in njihove posebne diskurzivne usmeritve zagovarjam tezo, da so se ta srečanja odvijala v specifični socialistični ”kontaktni coni” (prim. Pratt). Na podlagi študije primera potopisov in dnevniških zapisov slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe iz jugovzhodne Azije (Okameneli smehljaj (1963), Potovanje v deseto deželo (1966)) bom pokazala možnosti in omejitve, ki so jih odpirale socialistične kontaktne cone in perspektive, ki so jih proizvajale.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v knjižnici Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Iva Kosmos je kulturologinja, ki v svojem delu povezuje literarno sociologijo, kulturne in spominske študije. Njeno raziskovanje je usmerjeno v jugoslovansko in postjugoslovansko literarno in kulturno produkcijo, ki jo preučuje v razmerju do širših družbenih, kulturnih in političnih okvirov in kontekstov. Vzporedno se je ukvarjala s spominskimi narativi socialističnih industrijskih delavcev. Med letoma 2017 in 2024 je bila raziskovalka na ZRC SAZU, trenutno pa je nosilka štipendije MSCA ERA na Univerzi v Zagrebu. So-uredila je monografiji Social Impact in Arts and Culture. The Diverse Lives of a Concept (2022) ter Zgodbe iz konzerve: Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu (v slovenščini in hrvaščini, 2020).

Fotografija: Photo by Eugenia Ai on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije,
dr. Rebeke Kunej:

Plesna dediščina in folklorne skupine

O predavanju:

Folklorne skupine imajo v slovenskem prostoru več kot stoletno tradicijo in pomembno vlogo pri oblikovanju razumevanja tradicionalnih plesnih praks. Predavanje bo predstavilo historični razvoj slovenskih folklornih skupin ter njihovo vlogo v procesih ohranjanja, posredovanja in sodobnih interpretacij plesne dediščine, tako v okviru UNESCO-ve paradigme nesnovne kulturne dediščine kot tudi zunaj nje. Posebna pozornost bo namenjena dejstvu, da vsi doslej vpisani plesni elementi v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine kot svoje nosilce navajajo folklorne skupine, kar odpira vprašanja njihovega statusa, odgovornosti in vpliva v sodobnih procesih dediščinjenja.

Preizkusno predavanje v ponedeljek, 19. januarja 2026 ob 10. uri
v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

O predavateljici:

Dr. Rebeka Kunej je etnologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v ples, etnokoreologijo, folklorne skupine in festivale, procese dediščinjenja ter sodobne prakse etnoidentitetnih plesov. Je (so)avtorica dveh znanstvenih monografij in sourednica znanstvene revije Traditiones. Je tudi sourednica zbornika Reconsidering Knowledge Production and Inclusion/Exclusion in Dance Communities (2024) ter monografske publikacije Sustaining Traditional Dance as Intangible Cultural Heritage (2025).

Vabljeni!

Fotografija: iz spletne strani jskd.si