Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura)

vabi na dve predavanji Lachlana Kermoda,

doktorskega študenta z Univerze Brown.

Petek, 6. in 13. februarja 2026 ob 17. uri v Gosposki dvorani ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana:

Blagovna forma, seksuacija in subjekt

Dvodelni seminar bo izhajal iz teze o obstoju izomorfnega razmerja med metodama kritike politične ekonomije in psihoanalize. Obe tehniki identificirata nujno lastnost subjekta: da govori in se socializira, s čimer se njegova narava zaplete v notranje protislovje. Tako pri Freudu kot pri Marxu govoreči in družbeni subjekt ni le to, kar je, temveč je obenem nekaj manj – ali več. Na prvem srečanju se bomo posvetili Marxovi teoriji blagovne forme iz Kapitala kot rekonfiguraciji Kantove samozadostnosti. Na drugem srečanju bomo sledili tezi, da se ta matematična konsistentnost pri Marxu izomorfno (ponovno) pojavi v Lacanovi teoriji subjekta. Psihoanaliza Marxovo filozofijo tako postavi na noge in zastavi vprašanje: kaj naj storimo s seboj, ko vemo, da o sebi nikoli ne moremo vedeti vsega?

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Lachlan Kermode je doktorski študent sodobne kulture in medijev ter magistrski študent računalništva na Univerzi Brown, kjer deluje pod mentorstvom Joan Copjec. V disertaciji From Capital to Calculus: Marx and the Cradle of Computer Science na podlagi te zgodovinske in pojmovne povezave analizira načine, kako je računalništvo kot znanost doseglo institucionalno suverenost v industriji, epistemološko prevlado v akademskem polju in status nedotakljive razlagalne avtoritete pri obravnavi osebnih in političnih vprašanj.

OBVESTILO: Zaradi nepredvidenih obveznosti predavatelja je drugo predavanje (petek, 13. februar 2026) odpovedano. Hvala za razumevanje. 

Naslovna slika: Alexander Klepnev

Dekan Podiplomske šole ZRC SAZU, doc. dr. Jani Kozina je v ponedeljek, 19. januarja 2026 promoviral šest novih doktorjev in doktoric znanosti v okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Vita Zalar je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo Anti-Roma Racism and Punitive Governance in the Habsburg and Yugoslav Monarchies, 1848–1941.
Mentor: prof. dr. Oto Luthar, somentor: prof. dr. Ari Joskowicz.
Povzetek doktorata.

Lucija Mandić je postala doktorica znanosti na modulu Literatura v kontekstu z disertacijo Računalniško branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu literarne kanonizacije.
Mentorica: doc. dr. Andrejka Žejn, somentorica: doc. dr. Monika Deželak Trojar.
Povzetek doktorata.

Vilja Lukan Pišek je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov. Mentorica: doc. dr. Saša Poljak Istenič, somentor: red. prof. dr. Oto Luthar.
Povzetek doktorata.

Adriana Sabo je postala doktorica znanosti na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo “Me Fancy, You Nothing”: Mechanisms of Producing the Empowered Femininity within the Contemporary Balkan Music Industry. Mentorica: izr. prof. dr. Ana Hofman.
Povzetek doktorata.

Boris Mihalj je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo Misliti igro.
Mentor: red. prof. dr. Mladen Dolar, somentor: red. prof. dr. Urban Kordeš.
Povzetek doktorata.

Rok Mrvič je postal doktor znanosti na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost z disertacijo Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja.
Mentorica: doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, somentorica: doc. dr. Saša Babič.
Povzetek doktorata.

Doktorske disertacije letošnje generacije odražajo izrazito interdisciplinarno usmerjenost študijskega programa ter tematsko raznolikost raziskav, ki segajo od kulturne zgodovine, študij spomina in muzeologije do literarnih, folklorističnih, glasbenih, filozofskih in družbenokritičnih pristopov. Skupaj potrjujejo raziskovalno odprtost programa ter njegovo zavezanost poglobljenemu in kritičnemu razumevanju kompleksnih kulturnih in družbenih pojavov.

Slovesni dogodek je spremljal tudi kulturni program. Za glasbeno točko sta poskrbela Maks Zakrajšek in Vitja Kovačević, študenta Akademije za glasbo, ki sta z izvedbo na kitari prispevala k svečanemu vzdušju dogodka.

Vsem doktorjem in doktoricam iskreno čestitamo ob tem pomembnem akademskem dosežku.

Fotografija: Marko Zaplatil

Povezava do galerije na Facebook strani

Vabimo vas na predavanje v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel dr. Boštjan Nedoh, v torek, 20. januarja 2025 ob 17. uri:

Freud in humor konca.

Ljudje po vsem svetu danes razvijajo različne kulturne forme, da bi se spopadli z grozečo realnostjo vsesplošne katastrofe (od vojn in pandemij pa do naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb). Tako imenovani »humor konca« je ena od teh oblik. Predavanje bo izpostavilo ključne poante psihoanalitične teorije humorja in pokazalo, kako lahko humor (v nasprotju s komedijo in šalo) deluje kot ideološka oblika, ki ščiti subjekta pred bremenom družbene realnosti, hkrati pa tudi kot družbeni simptom, ki razkriva travmatični status te realnosti same.

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Photo by Pixabay

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel Vlad A. Neacșu, v petek, 23. januarja 2026 ob 14. uri z naslovom:

Razvozlavanje jezikov brez njihovega poznavanja: lingvistična tekmovanja, ljudje in umetna inteligenca.

O PREDAVANJU:

Naloge lingvističnih olimpijad (LOP) so poseben tip nalog, v katerih so jezikovne značilnosti in pojavi predstavljeni v zakodirani obliki. Takšne naloge se uporabljajo na Mednarodni lingvistični olimpijadi in sorodnih nacionalnih tekmovanjih ter temeljijo na pomanjšanem korpusu stavkov, fraz ali besed, ki so reprezentativni za določene jezikovne pojave. Na podlagi teh podatkov mora reševalec izpeljati osnovni nabor slovničnih pravil jezika in nato uporabiti ta pravila za prevajanje novega nabora elementov. V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) dosegli izjemne rezultate pri številnih nalogah, povezanih z jezikom, kar odpira vprašanje, ali so takšni sistemi sposobni reševati tudi naloge lingvističnih olimpijad – in če so, na kakšen način. V predavanju predavatelj združuje dva pogleda: empirične raziskave o uspešnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju nalog lingvističnih olimpijad ter pedagoške izkušnje iz usposabljanja dijakov za Mednarodno lingvistično olimpijado. Razpravlja o tem, zakaj imajo trenutni sistemi umetne inteligence pogosto težave pri tovrstnih nalogah, čeprav se te nanašajo na jezik, za katerega sistem sicer daje vtis, kot da ga dobro obvlada. Pri tem se osredotoča na vprašanja pomnjenja in tokenizacije. S primerjavo pristopov ljudi in strojev k istim nalogam pokaže, da naloge lingvističnih olimpijad ponujajo edinstveno perspektivo za razlikovanje med prepoznavanjem vzorcev in dejanskim sklepanjem. Zaključi z razmislekom o pomenu teh ugotovitev za prihodnji razvoj umetne inteligence in za izobraževalno vrednost lingvističnih tekmovanj.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku in hibridno v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana ter po ZOOM (povezava, Meeting ID: 865 3030 1071, Passcode: 371494).

O PREDAVATELJU:

Vlad A. Neacșu je doktorski študent na Inštitutu za lingvistiko »Iorgu Iordan – Alexandru Rosetti« Romunske akademije. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na uporabo nalog lingvističnih olimpijad v akademskih raziskavah. Je član Mednarodnega odbora Mednarodne lingvistične olimpijade ter Azijsko-pacifiške lingvistične olimpijade in ima bogate izkušnje z usposabljanjem dijakov za nacionalna in mednarodna lingvistična tekmovanja. Njegove naloge so bile uporabljene na številnih nacionalnih lingvističnih olimpijadah (med drugim v Sloveniji, Romuniji, Republiki Moldaviji, Hongkongu, na Kitajskem, v Indiji, Združenem kraljestvu, Braziliji in na Japonskem) ter na Azijsko-pacifiški lingvistični olimpijadi in Mednarodni lingvistični olimpijadi.

Photo by Siora Photography on Unsplash

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela predstavnica modula, dr. Iva Kosmos, v torek, 20. januarja 2026 ob 13. uri z naslovom:

Jugoslovanski potopisci v Tretjem svetu: socialistične kontaktne cone in antikolonialna produkcija znanja.

V prvem delu predavanja bom podala kratek pregled svojega projekta Marie Skłodowska-Curie ERA, ki ga izvajam na Univerzi v Zagrebu. Predstavila bom splošno utemeljitev projekta, raziskovalna vprašanja in rezultate, med drugim bibliografijo jugoslovanskega potopisja. Drugi del predavanja bo osredotočen na enega izmed ključnih ciljev projekta: osvetliti antikolonialne – kot bi rekli Jugoslovani – strategije v potopisnem pisanju. Jugoslovanski potopisci so se dobro zavedali, da so iz zahodnoevropske književnosti, umetnosti, medijev in popularne kulture podedovali in naturalizirali imperialne, kolonialne in orientalizirajoče podobe Afrike in Azije. Istočasno je Jugoslavija kot eno svojih temeljnih državnih usmeritev opredelila povezovanje s postkolonialnimi državami. V tem kontekstu se je potopisje uveljavilo kot pomemben diskurzivni prostor za prevpraševanje preteklih in artikulacijo novih odnosov do Azije in Afrike. Jugoslovanski potopisci so si prizadevali, da ozavestijo in se odučijo že obstoječih evropocentričnih predstav in reakcij, in sicer z nenehnim družbeno-zgodovinskim samo-izobraževanjem, z razredno in ekonomsko analizo ter nenehno samorefleksijo lastne produkcije znanja. Ob upoštevanju specifičnih materialnih pogojev jugoslovanskih potovanj in njihove posebne diskurzivne usmeritve zagovarjam tezo, da so se ta srečanja odvijala v specifični socialistični ”kontaktni coni” (prim. Pratt). Na podlagi študije primera potopisov in dnevniških zapisov slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe iz jugovzhodne Azije (Okameneli smehljaj (1963), Potovanje v deseto deželo (1966)) bom pokazala možnosti in omejitve, ki so jih odpirale socialistične kontaktne cone in perspektive, ki so jih proizvajale.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v knjižnici Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Iva Kosmos je kulturologinja, ki v svojem delu povezuje literarno sociologijo, kulturne in spominske študije. Njeno raziskovanje je usmerjeno v jugoslovansko in postjugoslovansko literarno in kulturno produkcijo, ki jo preučuje v razmerju do širših družbenih, kulturnih in političnih okvirov in kontekstov. Vzporedno se je ukvarjala s spominskimi narativi socialističnih industrijskih delavcev. Med letoma 2017 in 2024 je bila raziskovalka na ZRC SAZU, trenutno pa je nosilka štipendije MSCA ERA na Univerzi v Zagrebu. So-uredila je monografiji Social Impact in Arts and Culture. The Diverse Lives of a Concept (2022) ter Zgodbe iz konzerve: Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu (v slovenščini in hrvaščini, 2020).

Fotografija: Photo by Eugenia Ai on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije,
dr. Rebeke Kunej:

Plesna dediščina in folklorne skupine

O predavanju:

Folklorne skupine imajo v slovenskem prostoru več kot stoletno tradicijo in pomembno vlogo pri oblikovanju razumevanja tradicionalnih plesnih praks. Predavanje bo predstavilo historični razvoj slovenskih folklornih skupin ter njihovo vlogo v procesih ohranjanja, posredovanja in sodobnih interpretacij plesne dediščine, tako v okviru UNESCO-ve paradigme nesnovne kulturne dediščine kot tudi zunaj nje. Posebna pozornost bo namenjena dejstvu, da vsi doslej vpisani plesni elementi v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine kot svoje nosilce navajajo folklorne skupine, kar odpira vprašanja njihovega statusa, odgovornosti in vpliva v sodobnih procesih dediščinjenja.

Preizkusno predavanje v ponedeljek, 19. januarja 2026 ob 10. uri
v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

O predavateljici:

Dr. Rebeka Kunej je etnologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v ples, etnokoreologijo, folklorne skupine in festivale, procese dediščinjenja ter sodobne prakse etnoidentitetnih plesov. Je (so)avtorica dveh znanstvenih monografij in sourednica znanstvene revije Traditiones. Je tudi sourednica zbornika Reconsidering Knowledge Production and Inclusion/Exclusion in Dance Communities (2024) ter monografske publikacije Sustaining Traditional Dance as Intangible Cultural Heritage (2025).

Vabljeni!

Fotografija: iz spletne strani jskd.si

Podiplomska šola ZRC SAZU sodeluje kot pridruženi partner v mednarodnem projektu Momentum MSCA Premium Postdoctoral Fellowship Programme in vabi raziskovalke ter raziskovalce k prijavi na 2. razpis (Call 2).

Momentum MSCA je program podoktorskih štipendij, sofinanciran v okviru Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA), katerega cilj je spodbujanje znanstvene odličnosti, mednarodne mobilnosti in razvoja samostojnih raziskovalnih karier. Kot pridruženi partner lahko Podiplomska šola ZRC SAZU deluje kot ena od potencialnih gostiteljic izbranih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev.

Izbrane kandidatke in kandidati lahko pridobijo štipendijo za obdobje do 36 mesecev, ki vključuje tudi obvezne kratkotrajne mednarodne izmenjave (secondments). Program ponuja konkurenčne pogoje financiranja ter podporo pri strokovnem razvoju, usposabljanju in mreženju v mednarodnem raziskovalnem okolju.

2. razpis je odprt od 1. decembra 2025 do 31. januarja 2026.
Razpis je namenjen izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem z vseh raziskovalnih področij, ki želijo nadaljevati svojo kariero v mednarodno primerljivem raziskovalnem okolju.

Več informacij o razpisu, pogojih za prijavo in postopku izbora je na voljo v brošuri in na uradni spletni strani programa:
https://momentummsca.mta.hu

Vabljeni k prijavi!

Z veseljem sporočamo, da je izšla nova številka zbornika Platforma 5: Zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU.

Platforma 5 združuje raznolika humanistična in družboslovna vprašanja – od militarizacije in materialne kulture do seksualnosti in reprezentacij nasilja. Interdisciplinarni prispevki ponujajo vpogled v to, kako se zgodovinske izkušnje, družbene prakse in kulturne interpretacije prepletajo v razumevanju človeka in sodobnega sveta.

Vabljeni k branju nove številke, ki prinaša aktualne raziskave študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU ter odpira prostor za kritično razpravo o preteklosti in prihodnosti. Zbornik je na voljo tudi v PDF obliki – tukaj. 

Uredništvo Platforme 5:
Manca Koren, Pia Rednak, Lucija Mandić, Dragan Petrevski

Fotografija: Sara Gradišnik

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi v ponedeljek, 22. 12. ob 11. uri v Gosposko dvorano Zmeljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na preizkusno predavanje dr. Katje Kobolt za izvolitev v pedagoški naziv docentke:

Ženske – delo kulture – otroci – družba

Umetniško delovanje za otroke skozi vizuro družbene reprodukcije

Predavanje bo osvetlilo umetniško delovanje za otroke skozi manj običajno, a izjemno pomembno perspektivo družbene reprodukcije. Predavanje se bo osredotočilo predvsem na čas socialistične Jugoslavije in pokazalo preplete različnih ravni in dejavnikov družbene reprodukcije (vzgoja, izobraževanje, vzpostavljanje novih produkcijskih in družbenih pogojev, odnosov in institucij) in umetniškega delovanja za otroke.

Predavateljica: dr. Katja Kobolt, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU
Raziskovalno ozadje: študije kulture in spomina, ženske in umetnost, otroška kultura

Dr. Katja Kobolt  je komparativistka in raziskovalka znotraj študij kulture in spomina ter kuratorka. Vse od študija primerjalne književnosti in literarne teorije ter novinarstva na Univerzi v Ljubljani svoj raziskovalni kot tudi strokovni interes namenja književni in umetniški produkciji ter spolu. Znotraj podiplomskega študija literarne vede pri univerzi Ludwig-Maximilians-Universität München je doktorirala na temo ospoljenega književnega spomina na pojugoslovanske vojne (Frauen schreiben Geschichte(n): Krieg, Geschlecht und Erinnern im ehemaligen Jugoslawien (2009, Drava, Celovec/Klagenfurt). Delovala je kot predavetljica (HU zu Berlin, UDK, LMU, Nemčija; UNG Slovenija), kuratorka (Mesto žensk, Red Mined, n*a*i*l*s) in umetnostna pedagoginja (Der Fahrende Raum). Kot štipendistka Marie Skłodowska-Curie in NOO/ARIS pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU raziskuje otroško kulturo, posebej spominske vidike književnosti in ilustracije iz časa jugoslovanskega socializma s poudarkom na družbeni reprodukciji.

Fotografija: Ilustracija Ide Ćirić za Zmajeva pevanija (Jovan Jovanović-Zmaj), Prosveta, Beograd, 1972, del Zbirke ilustracij za otroke umetnic v času socialistične Jugoslavije (1945–1991). Zaščiteno z avtorskimi pravicami.

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela
Jelena Tešija:

Krmiljenje po razdeljenem delovnem vesolju: socialdemokratke in komunistke v Mednarodni zadrugi žensk (International Co-operative Women’s Guild), 1920–1960.

Predavanje obravnava zapleten odnos med socialdemokratkami in komunistkami v International Women’s Co-operative Guild (ICWG), ženski organizaciji, tesno povezani z vodilno zadružno organizacijo, International Co-operative Alliance (ICA). ICWG je bila ustanovljena v zgodnjih 1920-ih letih z namenom zastopanja delavskih gospodinj, pri čemer se je ukvarjala z vprašanji miru, zadružne ekonomije, reproduktivnega dela, položaja žensk v zadružnem gibanju ter ženskih civilnih in političnih pravic. Zadružno gibanje – tako ICA kot ICWG – je bilo v mednarodnem delavskem gibanju značilno po ideološko raznolikem članstvu in sodelovanju med socialdemokratskimi in komunističnimi aktivistkami v času med obema vojnama ter po drugi svetovni vojni. Moja analiza se osredotoča na tri glavne razsežnosti. Prvič, raziskujem, kako je ideološka razklanost znotraj mednarodnega delavskega gibanja oblikovala odnose znotraj ICWG. Drugič, preučujem, kako so se komunistke in socialdemokratke, vključno z aktivistkami iz socialistične Jugoslavije, spoprijemale z notranjimi napetostmi. Tretjič, analiziram, kako je dinamika med socialdemokratkami in komunistkami vplivala na odnose in sodelovanja ICWG s preostalim delavskim gibanjem.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v četrtek, 11. decembra 2025 ob 16. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana (zvonec: ZRC SAZU).

Jelena Tešija je doktorska študentka na Srednjeevropski univerzi (Central European University) na Dunaju in raziskovalna sodelavka v projektu ERC Advanced Grant ZARAH. Trenutno sodeluje v štirimesečni Erasmus+ praksi kot zunanja sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani, Slovenija. Njena doktorska disertacija se osredotoča na zgodovino spola in dela v International Co-operative Women’s Guild (1921–1963). Njena raziskovalna področja vključujejo zgodovino spola v (jugoslovanskem) zadružnem gibanju, zgodovino feminizmov in ženskih delavskih aktivizmov ter zgodovinske perspektive spola in socialne reprodukcije. Pred začetkom doktorskega študija primerjalne zgodovine se je s tematikami, povezanimi z delavskim in ženskimi gibanji, ukvarjala kot feministična novinarka in urednica, samostojna raziskovalka ter aktivistka. Leta 2025 je skupaj s kolegicami iz projekta ZARAH soavtorica raziskovalne monografije Women’s Labour Activism in Eastern Europe and Beyond. A New Transnational History (London: UCL Press). Knjiga je dostopna v odprtem dostopu – prenesi.

Vabljeni!

Fotografija: Conference of the International Co-Operative Women’s Guild in Stockholm in 1927. 1927. U DCX/2/3 Conference File for Stockholm. Hull History Centre, Hull, England.