Vabljeni na predstavitve tem doktorskih disertacij na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela I in Samostojnega raziskovalnega dela III.

Povzetki predstavitev so v (odebeljenih) naslovih doktorskih disertacij.

Ana Reberc

Predstavitev doktorske disertacije pred ocenjevanjem in zagovorm

dr. Krešimir Dabo

Predstavitev doktorske disertacije pred ocenjevanjem in zagovoro

Nika Pinter

Predstavitev teme doktorske disertacije

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Ali lahko Ljubljana, Dunaj, Berlin in Hannover delujejo kot 15-minutna mesta – torej kot urbana okolja, kjer so delo, oskrba, izobraževanje, zdravstvo, rekreacija in druge vsakodnevne potrebe dosegljive peš ali s kolesom?

Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Podiplomski šoli ZRC SAZU vas vabimo na Geografski klepet z dr. Björnom Schwarzejem in dr. Klausom Spiekermannom iz podjetja S&W Urban and Regional Research iz Nemčije. Predstavila bosta, v kolikšni meri izbrane evropske urbane regije že omogočajo razvoj 15-minutnega mesta, katere skupine prebivalstva imajo od takšnih prostorskih ureditev največ koristi in kdo ostaja bolj odvisen od avtomobila.

Poseben poudarek bo namenjen tudi Ljubljanski urbani regiji. Po predavanju bo sledila predstavitev poglobljene analize z naslovom Can the 15-Minute City Work at the Regional Scale? The Case of Ljubljana Urban Region ter razprava.

Kdaj: 11. junij, 10.00–13.00
Kje: Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Jezik: angleščina
Udeležba: brezplačna
Prijava: https://1ka.arnes.si/Geoklepet6
Rok za prijavo: 4. junij

Po dogodku ste vabljeni tudi na neformalni klepet z gosti ob prigrizku.

Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da svojo udeležbo prijavite najkasneje do 4. junija. Podrobnejše vabilo je na povezavi.

Veselimo se srečanja z vami!

Obveščamo vas, da Oddelek za antropologijo Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU (IAPŠ) razpisuje dve delovni mesti raziskovalnega asistenta_ke (m/ž) v okviru mednarodnega ERC Synergy projekta PLANETARY EEL.

Asistenta bosta zaposlena na IAPŠ ZRC SAZU in hkrati vpisana na Podiplomsko šolo ZRC SAZU (PŠ ZRC SAZU), Modul Antropologija: Razumevanje svetotvornih praks. Delovni mesti sta povezani z raziskovanjem znotraj ERC sinergijskega projekta PLANETARY EEL, Planetarna antropologija in skrb za medvrstne povezave: Politična ontologija odnosov med ljudmi in jeguljami, katerega vodja na ZRC SAZU je doc. dr. Nataša Gregorič Bon, ki je tudi koordinatorica doktorskega modula.

Raziskovalno delo bo med drugim vključevalo terensko raziskovanje na območjih:

• delte Neretve (Hrvaška) in Vjose (Albanija),
• delte reke Yarra v Melbournu (Avstralija).

Rok za prijavo je 11. junij 2026 do 23.59.

Več informacij o razpisu, pogojih in prijavi je dostopnih na spletni strani inštituta:

https://iaps.zrc-sazu.si/sl/novice/iscemo-sodelavca 

Foto: Eel habitat Vjosa

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje filozofije imel dr. Peter Klepec:

Premene sodobne družbene vezi

Predavanje bo posvečeno spremembam in tendencam, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih na področju družbene vezi, družbene klime in medosebnih odnosov. Izhajalo bo iz analize (še vedno) dominantnega načina produkcije, kapitalizma, ter skušalo predstaviti ne le temeljne prelome in protislovja, ki smo jim bili priča v zadnjem času, temveč tudi produktivno navezavo na psihoanalizo in njen kategorialni aparat pri analizi sodobne ideologije in družbe.

Predavanje bo v torek, 9. junija 2026 ob 17. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Peter Klepec je znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, član uredništva revije Filozofski vestnik (2004–) in odgovorni urednik revije Problemi (2022–). Je avtor številnih del iz področja nemške klasične filozofije, psihoanalize, sodobne filozofije in politične filozofije ter avtor štirih monografij: Vznik subjekta (2004), Dobičkonosne strasti. Kapitalizem in perverzija 1. (2008), Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2. (2019) in Časi nočne more (2025). Je izredni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je (skupaj z Alenko Zupančič) nosilec predmeta »Psihoanaliza in družbena vez.«

Lepo vabljeni!

Photo by ROBIN WORRALL on Unsplash

V ponedeljek, 8. junija 2026, na državni praznik – dan Primoža Trubarja, ki slavi začetke slovenske književnosti in osrednjo osebnost slovenskega protestantizma, vas vabimo na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje jezikoslovja imel dr. Kozma Ahačič:

Obdobja slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju

16. stoletje pojmujemo kot začetno obdobje slovenskega knjižnega jezika: od izdaje prvih slovenskih knjig leta 1550 do konca stoletja, natančneje do izdaje Megiserjevega slovarja leta 1603. Največkrat ga označujemo kot obdobje protestantizma. Kakor vsako začetno obdobje knjižnega jezika so tudi prvo obdobje slovenščine kot knjižnega jezika zaznamovali različni tokovi. Navzven so se kazali zlasti v različnih načinih zapisovanja glasov, izbora besedja, oblikoslovja in skladnje, a je šlo tudi za razlike v pojmovanju knjižnega jezika, za vprašanje njegovih meja ter za razmerje med govorjenimi narečji in zapisanim skupnim knjižnim jezikom, ki se je uresničeval tako v zapisu kot pri glasnem branju. V predavanju bomo te tokove predstavili, razmejili in osvetlili z različnih zornih kotov. Pri tem bomo opredelili tudi mestoma vzporedna, na posamezne avtorje vezana obdobja prvih petih desetletij slovenskega knjižnega jezika.

Predavanje bo v ponedeljek, 8. junija 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Kozma Ahačič poučuje na Podiplomski šoli ZRC SAZU od njenega nastanka. Je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je pobudnik in urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, urednik inštitutske zbirke Slovarji ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Je avtor sodobnih šolskih slovnic, kolumnist in član Društva slovenskih pisateljev.

Vljudno vabljeni!

Foto: Matija Matvoz

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Paleobiologija in sedimentarna geologija, ki ga bo v času gostovanja na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru programa Erasmus+ izvedla predavateljica z Univerze Rey Juan Carlos izr. prof. dr. Ángela Fraguas Herráez:

Drobni fosili in velike zgodbe: kaj nam kalcitni nanoplankton razkrije o nekdanjih oceanih, podnebju in ekstremnih dogodkih. 

Kalcitni nanoplankton predstavlja eno od temeljnih fosilnih skupin tako za natančno biostratigrafsko datiranje kot tudi za rekonstrukcijo preteklih oceanografskih razmer in podnebnih sprememb. Pogostnost nanoplanktona, njegova globalna razširjenost, hitra evolucija in odlična ohranjenost ga uvrščajo med izjemno učinkovite biostratigrafske označevalce, medtem ko njegova občutljivost na okoljske spremembe omogoča vpogled v pretekle spremembe temperature, produktivnosti, slanosti in kemizma oceanov. 

Predavanje bo predstavilo več primerov raziskav iz spodnje jure v Španiji, ki osvetljujejo izjemen potencial teh mikroskopskih fosilov. Biostratigrafski dogodki, zlasti prvi pojav indeksnih vrst, omogočajo korelacije v visoki ločljivosti in natančnejše kronologije tudi tam, kjer so druge fosilne skupine redke. Spremembe v združbah kalcitnega nanoplanktona hkrati odražajo odziv morskih ekosistemov na pomembne okoljske motnje, kakršna so npr. obdobja globalnega segrevanja, pogosto povezana izumrtji. En takih primerov je toarcijski oceanski anoksični dogodek, ki se kaže v spremembi abundance nanoplanktona in velikosti nanofosilov. 

S povezovanjem biostratigrafskih in paleookoljskih pristopov bomo prikazali, kako kalcitni nanoplankton tvori ključno orodje za razumevanje dinamike oceanov, podnebnih sprememb in velikih dogodkov v zgodovini Zemlje ter dokazuje, da lahko drobni fosili pripovedujejo izjemno pomembne zgodbe. Predavanje bomo sklenili s pogledom na tekoči raziskovalni projekt, ki proučuje prisotnost nanoplanktona in diatomej v obalnih sedimentih puščavskega območja Atakama v Čilu). Nanofosili v raziskanih sedimentih kažejo, da so se usedli med paleocunmijem, kar lahko zelo razširi uporabo mikropaleontologije pri raziskovanju produktov ekstremnih sedimentacijskih procesov. 

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v sredo, 27. maja 2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Ángela Fraguas je izredna profesorica geologije na Univerzi kralja Juana Carlosa v Madridu v Španiji. Raziskovalno se ukvarja s kalcitnim nanoplanktonom — z biostratigrafijo in z odzivi nanoplanktona na globalne klimatske in okoljske spremembe od zgornjega triasa do danes. 

Doktorirala je na Univerzi Complutense v Madridu in prejela nagrado za izjemne dosežke za najboljšo doktorsko nalogo v letih 2011/2012. Ima bogate mednarodne izkušnje. Med drugim je kot podoktorska raziskovalka gostovala na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, v Prirodoslovnem muzeju v Londonu ter na Univerzi v Milanu. 

Je avtorica več kot 25 znanstvenih člankov v visoko rangiranih mednarodnih revijah, obilno je prispevala s predavanji na konferencah ter sodelovanjem v mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih projektih. Na univerzi uči vrsto predmetov, povezanih s paleontologijo in geologijo na dodiplomskem študiju bioloških, okoljskih in eksperimentalnih znanosti. Aktivno sodeluje pri projektih popularizacije znanosti ter pri inovacijah izobraževanja o geologiji za študente z motoričnimi in slušnimi okvarami.

Slika: Lotharingius sigillatus,  Ángela Fraguas Herráez

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imela dr. Špela Petric Žižić:

Pridevnik in njegov leksikalni pomen v slovenščini z vidika slovaropisja.

Na predavanju bomo predstavili pridevnik zlasti z vidika opisa v splošnem razlagalnem slovarju. Prikazane bodo tudi njegove slovnične lastnosti glede na pripadnost pomenski skupini. Predstavljeni bosta večpomenskost pridevnika in tipologija razlag vrstnega pridevnika v eSSKJ. Obravnavan bo tudi pomen pridevnika kot sestavine posameznega tipa (leksikalizirane) besedne zveze.

Predavanje bo v torek, 26. maja 2026 ob 15. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Dr. Špela Petric Žižić je raziskovalka na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikologijo in leksikografijo, zlasti z vprašanjem uslovarjanja večbesednih leksemov. Predmet njenega znanstvenega raziskovanja je tudi leksikografija, prilagojena otroškim uporabnikom. Je avtorica Šolskega slovarja slovenskega jezika in članica uredniškega odbora portala Franček ter soavtorica oziroma sourednica temeljnih slovarskih priročnikov za slovenski jezik (mdr. tudi eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja).

Vir slike.

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo imel dr. Andrej Perdih:

Slovanska leksikografija včeraj, danes, jutri.

Izdelovanje slovarjev slovanskih jezikov je aktualno in živahno področje z večstoletnimi temelji. Na predavanju bomo pokazali trenutne in pretekle izzive leksikografije za slovanske jezike, skozi izbrane slovarje pa predstavili, kako razvoj jezikoslovja, kulturne in družbene spremembe ter tehnološke inovacije poganjajo in oblikujejo leksikografske usmeritve, pristope in načine delovanja.

Predavanje bo v torek, 12. maja 2026 ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana).

Dr. Andrej Perdih je raziskovalec na Oddelku za leksikologijo. Posveča se vprašanjem sodobne leksikologije in leksikografije na področju slovenskega knjižnega jezika. Načrtuje in vzdržuje slovarske podatkovne baze, vodi vsebinske, vizualne in tehnične procese v procesu objavljanja slovarjev na slovarskem portalu Fran. Sodeluje pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, ter pri portalih Fran in Franček. Je urednik zbirke Rastoči slovarji in sodelavec pri Jezikovnotehnološkem raziskovalnem centru na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Je član komisije za leksikologijo in leksikografijo pri Mednarodnem slavističnem komiteju.

Vljudno vabljeni!

Vir slike.

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geografije,
dr. Daniela Alexandra Teixeira da Costa Ribeiro:

Spremembe rabe zemljišč in okoljski izzivi: povezave z ekosistemi in ekosistemskimi storitvami

Raba zemljišč je eden ključnih vidikov človekovega vpliva na naravno okolje, saj odraža načine upravljanja in preoblikovanja prostora ter njegove ekonomske, ekološke in družbene funkcije. Te se izražajo v ekosistemskih storitvah, ki vključujejo oskrbo s hrano in energijo ter regulacijske in kulturne koristi.
Spremembe rabe zemljišč so posledica medsebojnega delovanja družbenih, ekonomskih in političnih dejavnikov. Intenzifikacija kmetijstva, tehnološki razvoj in naraščajoče potrebe po virih povečujejo pritisk na zemljišča, medtem ko opuščanje kmetijskih površin vodi v zaraščanje. Politike Evropske unije, zlasti skupna kmetijska politika in usmeritve v nizkoogljično družbo, pomembno vplivajo na te procese in prispevajo k preobrazbi pokrajin.
Spremembe rabe zemljišč neposredno vplivajo na biotsko raznovrstnost, ekosisteme in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pri čemer imajo različni načini in intenzivnosti rabe različen vpliv na njihovo delovanje.
Posebnosti Slovenije se kažejo v razdrobljenosti zemljišč, razpršeni poselitvi in prevladujočem procesu pogozdovanja, kar oblikuje značilno pokrajinsko strukturo.
Predavanje povezuje procese rabe zemljišč z njihovimi okoljskimi posledicami in izpostavlja pomen uravnoteženega upravljanja prostora za doseganje trajnostnega razvoja.

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 11. maja 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Daniela Ribeiro je diplomirala iz okoljskega inženirstva na Univerzi Trás-os-Montes e Alto Douro na Portugalskem (2007), magistrirala iz znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici (2011) ter doktorirala iz varstva okolja na Univerzi v Ljubljani (2017) v okviru interdisciplinarnega doktorskega programa Varstvo okolja. Je raziskovalka na področju okoljskih znanosti na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na dinamiko rabe tal, trajnost pokrajin ter upravljanje naravnih virov, zlasti v kontekstu odnosov med človekom in naravo. Posebno pozornost namenja upravljanju skupnih zemljišč, vrednotenju ekosistemskih storitev in razumevanju družbeno-ekoloških procesov, ki vplivajo na trajnostno upravljanje pokrajine. Rezultate svojega dela objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah in predstavlja na znanstvenih konferencah. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in poglavij v monografijah.

Foto: Timon Reinhard, pexels.com

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za prvo izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije:

dr. Primož Gašperič: 

Med natančnostjo in pozabo: Coppov zemljevid Istre iz leta 1525

Kartograf in horograf Pietro Coppo je leta 1525 izdal najstarejši znani samostojni zemljevid Istre. Velik del svojega življenja je preživel v Izoli in je prvi kartograf s tega dela Jadrana, ki je izdal tiskano zbirko zemljevidov. Zemljevid Istre je del Piranskega kodeksa De summa totius orbis in prikazuje območje Tržaškega zaliva od Gradeža v Italiji, Istro z zaledjem, do severnega Kvarnerja na Hrvaškem. Za tisti čas so zelo natančno narisane obale, z oddaljenostjo od morja pa se prikaz površja slabša. Velja za najkakovostnejšo kartografsko upodobitev istrskega polotoka do sredine 18. stoletja in velja za najstarejši podrobni prikaz dela današnjega slovenskega ozemlja.
Namen predavanje je osvetliti pomen Coppovega zemljevida, ki je bil po natančnosti prikaza, vsebini in merilu daleč pred svojim časom. Prav tako lahko domnevamo, da mnogi poznejši kartografi zemljevida niso poznali ali pa ga niso uporabili kot predlogo, zato poznejši zemljevidi ne dosegajo njegove kakovosti.

Predavanje bo potekalo v petek, 24. aprila 2026 ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Primož Gašperič prihaja z Ljubljane, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Diplomsko nalogo Širitev Ljubljane na barje med letoma 1950 in 2002 je na oddelku za geografijo zagovarjal leta 2002, z diplomsko nalogo Skavtstvo na slovenskem, ponovno rojstvo skavtske organizacije pa leto kasneje končal študij zgodovine in postal profesor zgodovine in geografije. Za geografsko diplomsko nalogo je istega leta prejel oddelčno nagrado. Spomladi leta 2003 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je prevzel vodenje Zemljepisnega muzeja. Kmalu se je vpisal na doktorski študij Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj metod prikaza kartografskih elementov na starih zemljevidih ozemlja Slovenije pod mentorstvom dr. Matije Zorna je obranil leta 2016.

Svoje znanstveno delo je prvenstveno posvetil raziskovanju starih zemljevidov in zgodovinski kartografiji. Kot vodja Zemljepisnega muzeja, ki je posebna enota Geografskega inštituta Antona Melik ZRC SAZU, strokovni in širši javnosti predstavlja pomen kartografskega gradiva, ki je pogosto nepoznano, v strokovnih krogih pa prezrto. Zato poleg raziskovalnega dela in objav, s pomočjo muzejske zbirke redno izobražuje tudi dijake in študente o pomenu starih zemljevidov. Med vidnejšimi rezultati tega dela je uvrstitev Florjančičevega zemljevida Kranjske konec lanskega leta na UNESCO seznam Spomin sveta.

Vabljeni!

Fotografija: Prvi zemljevid Istre, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. Vir