03Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.

V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:

Zgodovina antropologije kot antropološki problem

Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.

V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:

Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?

Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.

Foto: osebni arhiv predavatelja

Vabimo vas na javno predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki obravnava tematiko, pomembno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU in ga bo izvedla doc. dr. Mateja Jemec Tomazin: 

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost.

Začetek raziskovalnega dela je povezan z zbiranjem in razvrščanjem podatkov. Delo z njimi zahteva premislek o njihovi uporabi, prikazu pa tudi shranjevanju in ponovni uporabi. Načela FAIR ponavadi povezujemo zgolj z raziskovalnimi rezultati, najpogosteje z objavljenimi članki in monografijami. Kam s podatki? V kakšni obliki jih pripraviti? Kateri metapodatki so nujni in kateri priporočljivi? Zakaj je besedilna datoteka preberi_me del raziskovalčevega bontona in ravnanja dobrega strokovnjaka? Katere podatke je treba objaviti – neobdelane, surove, kaj pa predprocesirane in do katere mere obdelane raziskovalne podatke in kam naj bodo podatki naloženi? Katero pomoč nam bo ponudil podatkovni skrbnik?

Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili na predavanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 8. decembra 2025, ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana). Zaradi izjemnega pomena obravnavane tematike za vsako raziskovalno delo je predavanje še posebej priporočeno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU, ne glede na modul ali področje raziskovanja.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. V okviru projekta Spoznaj sodeluje pri nastajanju Terminološkega slovarja odprte znanosti.

Photo by Karola G from Pexels

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Kozma Ahačič:

Prvih petdeset slovenskih knjig in vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika (1550–1603).

V uri in pol predavanja bomo skušali zajeti celotno zgodbo prvih petdesetih slovenskih knjig. O začetku slovenskega knjižnega jezika običajno vedno govorimo s poudarkom na izbranih delih in izbranih dogodkih, saj je le tako mogoče predstaviti določene vsebine tudi v globino. Vseeno pa ne smemo zanemariti tudi celovitega okvira tedanjega ustvarjanja, saj sicer lahko spregledamo tudi kako pomembno podrobnost. Namen predavanja bo zato predstaviti celoto in funkcioniranje posameznih vsem znanih tokov in dogodkov znotraj celote.

Predavanje bo v ponedeljek, 1. decembra 2025 ob 16. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Kozma Ahačič je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalec na Oddelku za zgodovino slovenskega jezika in predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic, urednik inštitutske zbirke Slovarji, član izvršilnega odbora Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL) ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Matjaž Geršič:

Izzivi podomačevanja in standardizacije evropskih zemljepisnih imen v arabščini.

Predavanje je namenjeno osvetlitvi funkcij in vloge zemljepisnih imen v jeziku ter izzivom pri prečrkovanju oziroma podomačevanju zemljepisnih imen iz latinice v arabsko pisavo. Predstavljena bo analiza rabe evropskih zemljepisnih imen v arabskih atlasih. Izpostavljena bo tipizacija arabskih eksonimov ter neenostnost pri prečrkovanju.

Preizkusno predavanje bo v petek, 28. novembra 2025 ob 11. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Matjaž Geršič je geograf in zgodovinar z Gorenjske. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral iz geografije (2009) in zgodovine (2010) ter za geografsko diplomsko nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Leta 2016 je doktoriral z disertacijo Slovenska pokrajinska imena kot dejavnik identitete na Oddelku za geografijo FF UL.

Zaposlen je na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer od leta 2018 opravlja funkcijo namestnika predstojnika inštituta. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na zemljepisna imena, identiteto in prostorsko terminologijo. Je avtor ali soavtor več kot 200 bibliografskih enot, med njimi več kot 20 izvirnih znanstvenih člankov in 25 znanstvenih monografij.

Leta 2017 je bil s strani Vlade RS imenovan za predsednika Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki Slovenijo zastopa pri Organizaciji združenih narodov (UNGEGN). Avgusta 2023 je postal sopredsednik Skupne komisije za zemljepisna imena pri Mednarodni kartografski zvezi in Mednarodni geografski zvezi.

Aktivno sodeluje v domačih in mednarodnih strokovnih združenjih ter se redno udeležuje znanstvenih srečanj. Med letoma 2022 in 2023 je kot gostujoči raziskovalec deloval na Univerzi kralja Sauda v Rijadu. Od leta 2012 je član Izvršnega odbora Zveze geografov Slovenije.

Vabljeni!

Photo by aboodi vesakaran on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje antropologije, dr. Tanja Ahlin:

Družina na daljavo: digitalne tehnologije v transnacionalnem kontekstu.

Kako se digitalne tehnologije vključujejo v družinsko skrbstvo in medsebojne odnose na daljavo v kontekstu vse bolj intenzivnih globalnih migracij, bodisi zaradi šolanja, službe, partnerstva ali po sili ekonomsko-političnih razmer? Mobilni in pametni telefoni, s tem pa tudi razne spletne platforme, so postale ključne pri ohranjanju intimnih družinskih odnosov. Toda tehnologije niso zgolj pasivno orodje, ki ga ljudje uporabljamo za dosego določenih ciljev, kot je komunikacija. Kot razlagajo teorije iz študij znanosti in tehnologije, se tehnologije aktivno vključujejo v medsebojne odnose in vsakodnevne prakse tako, da jih sooblikujejo glede na to, kaj ljudem omogočajo in česa ne. Tako v “transnacionalnih skrbstvenih kolektivih” – na primer med družinami migrantk in migrantov iz Kerale v južni Indiji – pametni telefoni in spletne platforme pripomorejo k preoblikovanju pomena in praks “dobre skrbi”, s tem pa tudi normativov o družbenospolnih vlogah in dolžnostih otrok do starajočih se staršev. Tako skrbstvo kot razni družbeni normativi torej niso nekaj naravno danega ali stalnega, temveč so predmet nenehnega pogajanja, nanje pa v današnjem digitaliziranem svetu vse bolj vplivajo tudi tehnologije.

Preizkusno predavanje bo v četrtek, 27. novembra 2025 ob 10. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Tanja Ahlin je raziskovalka na oddelku za kulturno antropologijo Univerze v Leidnu, kjer preučuje nove tehnologije v skrbi za starejše. Njena knjiga Calling Family: Digital Technologies and the Making of Transnational Care Collectives (Rutgers University Press, 2023) opisuje, kako vsakdanje digitalne tehnologije oblikujejo skrbstvo na daljavo, kadar so družinski člani razkropljeni po svetu. Doktorat na to temo je zaključila na Univerzi v Amsterdamu, študirala pa je tudi v Heidelbergu, Athabasci in v Ljubljani.

Vabljeni!

Photo by Katie Franklin on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih imel red. prof. dr. Hotimir Tivadar:

Knjižnost, pisnost in govorjenost v slovenščini drugega desetletja 21. stoletja.

Proces standardizacije vseslovenskega jezika se je na Slovenskem zares začel šele sredi 19. stoletja, ko smo imeli močno nacionalno gibanje tudi znotraj slovenskega prostora. Za Slovence je pomembna Zedinjena Slovenija kot program ter Zdravljica in umetniško ustvarjanje kot pomemben vidik razvoja slovenskega jezika in kulture. Pravorečno-retorično pa je pomemben razvoj slovenščine kot parlamentarnega (deželnega) jezika, kar je vplivalo tudi na razvoj pravorečne kodifikacije, ki še danes pogosto tudi »tava med brezglavim« nasprotovanjem pisno pripravljenemu govoru in knjižnosti nasploh. Na tem predavanju bomo preko konkretnih primerov, teorije knjižnega jezika in predvsem diskusije umestili pisnost v slovensko pisno in pravorečno normo ter seveda rabo.

Predavanje bo v ponedeljek, 24. novembra 2025 ob 16. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Prof. dr. Hotimir Tivadarje predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, izvaja pa tudi fonetično-govorne predmete na Pedagoški fakulteti UL. Svoj dodiplomski in podiplomski študij je opravil v Ljubljani in na praški Karlovi univerzi. Ukvarja se predvsem z normativnimi vprašanji, raziskovanjem govorjenega jezika in fonetično-fonološkimi vprašanji slovenskega jezika glede na druge jezike, še posebej s kontrastivnimi analizami slovanskih jezikov. Sodeluje še posebej s fonetiki v slovanskem svetu (Torun, Krakov, Praga, Košice, Zagreb, Skopje …) in je podpredsednik Mednarodne komisije za fonetiko in fonologijo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Na osnovi študija in izkušenj pri poučevanju fonetike in slovenščine kot prvega in tudi drugega jezika na slovenskih in tujih univerzah je izdal univerzitetni učbenik Fonetika 1 (2019, 2022), ukvarja pa se tudi z raziskovanjem prekmurščine in problematiko jezika v medijih.

Vabljeni!

Photo by RDNE Stock project

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije, dr. Nataša Rogelja Caf:

Uporaba hoje v etnološkem in antropološkem raziskovanju.

Hoja se zdi tako banalna, samoumevna in obče človeška aktivnost, da ji največkrat ne pripisujemo velike pozornosti. Hodimo, da nekam pridemo. In vendar se med tu in tam ulovijo misli, čustva in fizični občutki, ki (lahko) vodijo v svojevrstno razumevanje sveta, tiste vrste raz-umevanje, ki pride blizu, četudi gre daleč ali vsaj vstran.

V predavanju bo najprej predstavljen historiat uporabe hoje v etnološkem in antropološkem raziskovanju, kjer bodo predstavljeni tudi primeri iz slovenske etnologije in antropologije. V nadaljevanju bomo razgrnili »zemljevid« sodobnih uporab hoje v raziskovalne namene v razmerju z nekaterimi najbolj vidnimi skupinami raziskovalcev in njihovimi teoretičnimi ozadji. Zaključek bo osvetlil primer uporaba skupinske raziskovalne hoje v okviru programa Dediščina na obrobjih (ZRC SAZU), ob katerem bo na osnovi konkretnih primerov na ogled postavljen razmislek o uporabi skupinske hoje v raziskovalne namene in teza, da je raziskovalna hoja v kontekstu turbulenc 21. stoletja še posebej pomembna v etnoloških in antropoloških raziskavah, saj ponuja intenzivno terensko izkušnjo, prostor dialoga (med raziskovalci in s terenom) in refleksijo prehojene poti.

Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 17. novembra 2025 ob 11. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Nataša Rogelja Caf je doktorica socialne antropologije, od leta 2011 zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Je avtorica in soavtorica raznovrstnih znanstvenih, strokovnih in leposlovnih knjig, njene raziskave pa so vezane predvsem na Istro in Mediteran, kjer se ukvarja z ženskimi delovnimi migracijami, življenjsko-stilskimi migracijami, pomorsko antropologijo, dediščinskimi procesi ter mobilnimi metodologijami in eksperimentalnim etnografskim pisanjem.

Vabljeni!

Photo by Zayyinatul Millah on Unsplash

Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura; predmet: Sodobne teorije o umetnosti in kulturi ter estetika novih tehnologij) ter Oddelkom za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

vabi na dve predavanji dr. Debbie Bargallie,

izredne profesorice (glavne raziskovalne sodelavke) na Univerzi Griffith, častne profesorice na Univerzi Macquarie in gostujoče profesorice na Universitas Pesantren Tinggi Darul Ulum Jombang v Indoneziji.

Ponedeljek, 3. novembra 2025, ob 17. uri v Gosposki dvorani ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana:

Razkrivanje avstralske rasne pogodbe: staroselsko izkoriščanje in rasni režim priznanja in sprave

Pod navidezno nacionalno predstavo sprave v Avstraliji se skriva rasna pogodba, ki temelji na razlastitvi, zanikanju in izkoriščanju. Predavanje bo pokazalo, kako se ta pogodba vzdržuje skozi priznanje, spravo in nadzorovano vključevanje staroselskih ljudstev. Avstralska staroselska sociologinja in raziskovalka kritične teorije rase dr. Debbie Bargallie bo razkrila rasni režim, ki se skriva pod naseljenskimi praksami pravice, ter osvetlila staroselsko zavračanje kot ponovno uveljavljanje nepriznane suverenosti in kot izziv (ne)pravici.

Predavanje bo temeljilo na nagrajeni monografiji Unmasking the Racial Contract: Indigenous voices on racism in the Australian Public Service, v kateri Bargallie analizira vsakodnevno delovanje strukturnega rasizma v avstralskih javnih institucijah. Poleg tega bo vključilo tudi njeno sodelovanje z Alano Lentin, katere nedavna knjiga The New Racial Regime: Recalibrations of White Supremacy prikazuje, kako se danes prilagaja vladavina belske supremacije.

Predstavitev in moderiranje: prof. dr. Marina Gržinić, Filozofski inštitut ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU.

Torek, 4. novembra 2025, ob 16.30 uri v Modri sobi Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2, Ljubljana:

Punjabi Dreaming: Sledenje našim koreninam in potem

(Izraz »Dreaming« se uporablja v širšem pomenu – ne kot sanjanje, temveč kot koncept, ki povezuje prednike, izročilo in kulturni spomin skupnosti.)

Predavanje, ki se naslanja na delo Stuarta Halla o kulturni identiteti kot procesu bivanja in postajanja, raziskuje, kako se identiteta oblikuje skozi prekinitev, odnos in delo vrnitve. Poudarek je na tem, kako se identitetne poti razpirajo prek kritičnih avtohtonih študij, kritičnih teorij rase, kulturnih študij ter skozi ustne, pesniške in pisne tradicije nosilcev znanja Mirasi – dednih genealogov in varuhov spomina prednikov.

Metodologija: Predavanje uporablja interdisciplinarni pristop, ki združuje teoretsko analizo z avtoetnografijo in dekolonialnimi raziskovalnimi praksami. Posebna pozornost je namenjena metodam ustnega pričevanja in arhiviranja spomina, ki omogočajo presečišče med akademskim diskurzom in živimi praksami skupnosti.

Predstavitev in moderiranje: doc. dr. Nina Cvar, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Dr. Debbie Bargallie je izredna profesorica (glavna raziskovalna sodelavka) na Griffith University, častna profesorica na Macquarie University ter gostujoča profesorica na Universitas Pesantren Tinggi Darul Ulum Jombang v Indoneziji – kar odraža njeno predanost globalni staroselski solidarnosti in dekolonialnemu raziskovanju. Doktorirala je na Queensland University of Technology, njeno raziskovanje pa se osredotoča na analizo rase.Dr. Bargallie je predsednica Queensland Muslim Historical Society in direktorica Queensland Muslim Cultural and Heritage Centre (QMCHC), ki je del novega Islamskega centra v Brisbaneu. Je tudi sodelujoča raziskovalka v okviru Indigenous Research Stream pri Centru za odpravo nasilja nad ženskami (CEVAW), kjer vodi raziskovalni program, osredotočen na krepitev rasne pismenosti na delovnem mestu. Njena monografija Unmasking the Racial Contract: Indigenous voices on racism in the Australian Public Service (2020) je izšla pri AIATSIS Aboriginal Studies Press. Njena so-uredniška knjiga Critical Racial and Decolonial Literacies: Breaking the Silence (2024) je bila objavljena pri založbi Bristol University Press.Debbie Bargallie je potomka ljudstev Kamilaroi in Wonnarua iz Novega Južnega Walesa v Avstraliji ter muslimanske skupine Jat Langrial s podceline Indije – vse to so zgodovine, ki oblikujejo njeno raziskovanje in neomajno predanost pravičnosti.

(Foto: zasebni arhiv predavateljice).

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Erik Logar:

Od okusa kraja do teritorialnega razvoja: geografske označbe kot mehanizem za razvoj podeželja.

V predavanju bodo geografske označbe obravnavane kot mehanizem za razvoj podeželskih območij v Sloveniji skozi prizmo humane geografije. Po opredelitvi pojma, predstavitvi njihovih tipov in kratkem orisu zgodovinskega razvoja bodo prikazani rezultati analize geografskih označb v Sloveniji – njihovo število, prostorska razporeditev ter organizacijske značilnosti. Posebna pozornost bo namenjena njihovemu potencialu pri odpiranju novih gospodarskih priložnosti, krepitvi prostorske identitete in spodbujanju teritorialnega razvoja. Predavanje izpostavlja tako znanstveni kot aplikativni pomen geografskih označb za razumevanje razvojnih procesov na podeželju ter opozarja na neodgovorjena vprašanja in prihodnje raziskovalne izzive.

Nastopno predavanje bo v torek, 23. septembra 2025 ob 11. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Erik Logar je raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2018. Med letoma 2009 in 2015 je študiral geografijo in zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2023 pa je na isti fakulteti doktoriral z disertacijo Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na geografijo podeželja in teritorialni razvoj. Je avtor monografije Znamčenje kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji, izdane v zbirki Geografija Slovenije, ter avtor oziroma soavtor več znanstvenih člankov, objavljenih v revijah Dela, Geografski vestnik, Geografski obzornik, Acta Geographica Slovenica in GeoJournal.

Izpopolnjeval se je na študijskih obiskih na Slovaškem (Univerza v Prešovu), v Nemčiji (Katoliška univerza Eichstätt–Ingolstadt, Univerza v Münstru), leta 2021 na poslovni šoli EM Lyon v Franciji (štipendija dr. Bojana Erhartiča ZRC SAZU) ter leta 2025 na Inštitutu za kmetijstvo in turizem v Poreču (enomesečno izpopolnjevanje v okviru podoktorskega projekta).

Za svoje delo je prejel več priznanj: leta 2012 priznanje Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani za seminarsko nalogo Sodobna vloga polkmetov na primeru Voklega, leta 2015 fakultetno Prešernovo nagrado za magistrsko delo Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda, leta 2022 Pohvalo Zveze geografov Slovenije in leta 2025 Melikovo priznanje za mladega znanstvenika.

Poleg raziskovalnega dela sodeluje kot honorarni predavatelj na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in deluje kot turistični vodnik z licenco Turistično-gostinske zbornice Slovenije.

Vabljeni!

Vir fotografije

Obveščamo vas, da bo v torek, 16. septembra 2025, ob 12. uri, Rok Mrvič na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Barbara Ivančič Kutin,

somentorica: doc. dr. Saša Babič.

Komisija: red. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič (predsednica), izr. prof. dr. Nataša Jakop in znanstvena svetnica dr. Monika Kropej.

Zagovor bo v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir slike.