OPIS PREDMETA

Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Koda predmeta: 56

Letnik: brez letnika


Nosilec / Nosilka
Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc
Doc. dr. Nataša Gliha Komac

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Učni načrt predmeta

Vsebina

Vsebina predmeta je opisana po sklopih.

 

1. del:

Makro- in mikrosociolingvistika

  • Jezik skupnosti in njenih delov (različni jeziki in jezikovne različice) – jezik posameznika (idiolekti) v družbi iz različnih perspektiv jezikovnega razslojevanja (etnija/narod, starost, družbeni sloj, poklic, vrsta besedila: govorjeno, zapisano, spletno besedilo, geografija, demografija, pravni položaj ipd.)
  • Jezikovna znanja, rabe in stališča
  • Študije aktualnih primerov

 

Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje

  • Načrtovanje korpusa (jezikovnopolitične in jezikovnokulturne dejavnosti, ki usmerjajo in vzpostavljajo opis jezika), statusa in znanja slovenskega jezika
  • Aktualna vprašanja slovenske jezikovne politike (npr. seznanitev s temeljnimi dokumenti, ki urejajo, usmerjajo in določajo rabo slovenskega jezika, npr. Zakon o javni rabi slovenščine, resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko v določenem časovnem obdobju, akcijski načrt ipd., in spremljanje njihovega uresničevanja)

 

Družbena stvarnost v (slovenskih) slovnicah, slovarjih in pravopisih

  • Družbena stvarnost iz jezikoslovne perspektive – teoretični pristopi in vidiki (npr. zvrstnostna teorija)
  • Opisovanje in označevanje družbene in jezikovne stvarnosti v temeljnih slovenskih kodifikacijskih priročnikih: pomenske razlage, kvalifikatorji/oznake/označevalniki in kvalifikatorska pojasnila, zgledi – alternativne možnosti
  • Študije aktualnih primerov

 

2. del:

Kultura standardnega jezika

  • Jezik kot nestandardiziran pojav (dihotomija jezika kot družbenega in individualnega; iskanje lastnega jezikovnega idioma; spoznavanje psiholingvističnih dejavnikov pri oblikovanju jezikovnega idioma)
  • Konceptualni okviri za študij standardnega jezika
  • Standandarizacija kot proces

 

Normativnost skozi prizmo jezikovnih sprememb

  • Smernice slovenske jezikovne evolucije (zapisovalne, pravorečne, oblikoslovne spremembe skozi čas in njihov odraz v priročnikih standardnega jezika)
  • Novejša pojmovanja jezikovne pravilnosti (jezikovna pravilnost in jezikovna ustreznost; merila jezikovne pravilnosti; predstavitev pogledov)

 

Normativna informacija v priročniku, slovarju, slovnici

  • Normativna informacija kot podatek o normi in kodifikaciji (definicijska in teoretična vprašanja rabe, norme, kodifikacije)
  • Razvoj normativnosti v slovenskih normativnih priročnikih (zajema obdobje kolektivnih prizadevanj za ustalitev jezikovnega standarda)
  • Študije aktualnih primerov

 

Normativnost in leksikografija

  • Anglosaško in vzhodnoevropsko pojmovanje normativnosti v slovarjih
  • Implicitna in eksplicitna normativnost v priročnikih standardnega jezika pri Slovencih (leksikografska metodologija druge polovice 20. stoletja)
  • Sodobni pogledi na normativnost in vpliv na leksikografski prikaz (sodobne metode ter principi pri prikazu normativnih informacij)
  • Študije aktualnih primerov (s poudarkom na razmerju: utemeljitev normativnih načel (slovnica, pravopisna pravila) in slovarska aplikacija)

 

Seminarji

Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj s področja sociolingvistike in normativnosti. Poudarek je na analizi izbrane (aktualne ali historične) problematike v leksikografiji.

 

Na predavanjih predstavljena teoretična izhodišča se preverjajo z vodeno študentovo oz. študentkino interpretacijo (aktualne) slovenske jezikovne stvarnosti (tako na ravni posameznika/-ce kot širše družbene rabe) in z analizo gradiva, zlasti temeljnih kodifikacijskih priročnikov, tj. slovnic, slovarjev in pravopisov.

 

Povezava z drugimi predmeti

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno osnovno poznavanje tematskih jezikoslovnih področij in s tem povezanega strokovnega izrazja. Predmet se povezuje z drugimi predmeti na jezikoslovnem modulu, zlasti Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika, deloma tudi s predmeti z drugih modulov na programu Primerjalni študij idej in kultur, zlasti z modulom Jezik kot družbena praksa v oblikovanju ideologij, spomina in identitet.

 

Temeljni literatura in viri

Na seznamu je osnovna literatura, ob sprotnem delu na posameznih predavanjih in seminarjih pa bodo študentke in študenti prejeli dodaten, njihovim interesom prilagojen seznam besedil, oz. izbrana poglavja iz navedene literature.

  • Béjoint, Henri, 1994: Tradition and Inovation in Modern English Dictionary. Oxford: Clarendon Press.
  • Bermal, Neil, 2006: Linguistic Authority, Language Ideology, and Metaphor. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
  • Dobrovoljc, Helena, 2014: Normativna informacija v slovarju. Jezikoslovni zapiski 20.
  • Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra, 2013: Slovenski pravopisi in vprašanje normativnih pristojnosti. Slovenski jezik – Slovene linguistic studies. 9. 111–126.
  • Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša, 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Dolník, Juraj, 2010: Teória spisovného jazyka (so zreteľom na spisovnú slovenčinu). Bratislava, VEDA.
  • Fasold, Ralph, 1996: The Sociolinguistics of Language. Oxford, Cambridge: Blackwell.
  • Garvin, Paul L., 1993: A conceptual framework for the study of language standardization. International Journal of the Sociology of Language. 37–54.
  • Gliha Komac, Nataša, 2009: Slovenščina med jeziki Kanalske doline. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; Ukve: SKS Planika; Trst: SLORI.
  • Landau, Sidney, 2001: The Art and Craft of Lexicography. Cambridge: University Press.
  • Zborniki »Language Variation – European Perspectives«. (ICLaVE 4).
  • Meyerhoff, Miriam 2019: Introducing sociolinguistics. London and New York: Routledge.
  • Meyerhoff, Miriam, Schleef, Erik and Laurel MacKenzie, 2015: Doing sociolinguistics. A practical guide to data collection and analysis. London and New York: Routledge.
  • Milroy, James, 2001: Language ideologies and the consequences of standardization. Journal of Sociolinguistics 5/4. 530–555.
  • Pravopisna razpotja. Razprave o pravopisnih vprašanjih. 2015. Ur. H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih. 2012. Ur. N. Jakop, H. Dobrovoljc. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Püschel, Ulrich, 2006: Lexikographie und Soziolinguistik – Lexicography and Sociolinguistics. V: Sociolinguistics – Soziolinguistik, An international Handbook of the Science of Language and Society – Ein internationales Handbuch zur Wissenschaft von Sprache und Gesellschaft, ur. Ulrich Ammon, Norbert Dittmar, Klaus J. Mattheier, Peter Trudgill. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 2461–2473.
  • Tematska številka: Slavia Centralis, 2018. 11/2.
  • Tematska številka: Jezik in slovstvo, 2/2021.
  • Spolsky, Bernard, 2010: Sociolinguistics. New York: Oxford University Press.
  • The Oxford Handbook of Language Policy and Planning, 2018. Oxford University Press.
  • Zbornik: 1. slovenski pravorečni posvet, 2021. Ljubljana: SAZU.

 

Cilji in kompetence

Jezik kot osnovno sredstvo za vzpostavljanje interakcij s svetom in posamezniki okoli nas, za izražanje lastnega dojemanja stvarnosti ipd. je vedno stvar širšega družbenega konsenza, najmanj jezikovne skupnosti, v kateri posameznik živi in deluje. Slovnice, slovarji in pravopisi prinašajo sistematičen (p)opis sistema, sredstev in pravil, katerih poznavanje uporabniku omogoča celovito in funkcionalno (receptivno in produktivno) delovanje.
Proces jezikovne standardizacije v jezikovni skupnosti postavi mejnik, s katerim ta izkaže družbeno moč in avtonomijo, jezik pa postane zunanje znamenje posameznikove opredelitve. Jezikovna skupnost je postavljena pred izziv intelektualne discipline, kakršno zahteva vzdrževanje norme oz. prožne ustaljenosti jezikovnega standarda, jezikoslovje pa za vzdrževanje nadnarečnega idioma koncipira temeljne jezikovne priročnike z normativnim značajem. Ti zlasti v manjših jezikovnih skupinah veljajo za družbeno vplivnejša jezikoslovna dela s konzultativno vlogo.

 

Predmet ponuja (1) razumevanje osnovnih sociolingvističnih pojmov; (2) pregled temeljnih kodifikacijskih priročnikov slovenskega jezika z vidika teorije knjižnega jezika in s poudarkom na sociolingvističnih dejavnikih njihovega nastanka: kot del obrambne strategije jezika v večjezikovni oz. večnacionalni politični skupnosti ali kot posrednika prestižnih jezikovnih vzorcev; (3) prikaz slovenske družbene in jezikovne stvarnosti v aktualnih kodifikacijskih priročnikih; (4) na osnovi uporabljenih leksikografskih rešitev odpira razmislek o primernosti/aktualnosti tovrstnih opisov in vzpostavlja aparat za preučevanje jezikovnoevolucijskih premikov.

 

Študenti in študentke bodo ob študiju aktualnih vsebin pridobili analitične veščine za: (a) opazovanje za leksikografa pomembnih sociolingvističnih elementov družbene stvarnosti, (b) opisovanje družbene stvarnosti s pomočjo leksikografskih sredstev in načinov, (c) opazovanje jezikovnega razvoja pod vplivom družbenih in jezikovnosistemskih dejavnikov; (d) prepoznavanje implicitne in eksplicitne normativnosti v priročnikih standardnega jezika; (e) prepoznavanje odklonov.

 

Predvideni študijski rezultati

  • Razširjanje razumevanja odnosov posameznica oz. posameznik – jezik – družba;
  • razmislek o podobi družbene in jezikovne stvarnosti, ki jo odsevajo aktualni opisi v temeljnih slovenskih kodifikacijskih priročnikih;
  • samostojna interpretacija in popis družbene in jezikovne stvarnosti v (slovenskih) slovarjih, slovnicah in pravopisih – iskanje alternativnih rešitev;
  • razumevanje kompleksnosti procesa standardizacije v vseh njegovih razsežnostih (kot sociolingvistični pojav, kot rezultat jezikovnopolitične organiziranosti jezikovne skupnosti, kot razvojni proces);
  • seznanjanje z zgodovinskimi in teoretičnimi osnovami podstave standardnega jezika;
  • razvijanje aplikativnih možnosti za prikaz raziskovalnih spoznanj, pridobivanje leksikografskih znanj in prepoznavanje normativnih zadreg.

 

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (80 %), končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit) (20 %).

 

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija ǀ

Red. prof. dr. Marko Snoj,

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Korpusni pristop in jezikovne tehnologije v leksikografiji ǀ

Izr. prof. dr. Tomaž Erjavec,

Izr. prof. dr. Darja Fišer,

ECTS: 6

Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika ǀ

Izr. prof. dr. Nataša Jakop,

Red. prof. dr. Andreja Žele,

ECTS: 6

Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih ǀ

Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc,

Doc. dr. Nataša Gliha Komac,

ECTS: 6