Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za prvo izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije
dr. Mojca Kovačič:
Urbana zvočna krajina kot prostor dediščinjenja in simbolne moči
Predavanje obravnava urbano zvočno pokrajino Ljubljane kot prostor, v katerem se skozi zvok vzpostavljajo procesi dediščinjenja, pripadnosti in izključevanja. Izhaja iz razumevanja zvoka kot družbeno in politično učinkovite prakse, ki ne deluje zgolj na ravni zaznave, ampak aktivno sodeluje pri konstruiranju pripadnosti, identitet, hierarhij in simbolnega reda v javnem prostoru.
Teoretični okvir predavanja združuje pristope etnomuzikologije, zvočnih in dediščinskih študij ter osvetljuje, kako določeni zvoki v urbanem prostoru pridobijo status ‘tradicionalnih’, ‘naših’ in ‘domačih’ zvokov, medtem ko so drugi označeni kot moteči, tuji ali nelegitimni. Poseben poudarek je namenjen procesom, v katerih zvoki postanejo nosilci nacionalne identitete in simbolne lastnine.
Empirični del predavanje temelji na etnografskem gradivu mesta Ljubljane ter analizira izbrane primere, ki se navezujejo na zvočnost cerkvenih zvonov in ulično glasbo. Analiza pokaže, kako se skozi te zvočne prakse vzpostavljajo meje pripadnosti, legitimnosti in pravice do slišnosti v prostoru prestolnice. Predavanje tako pokaže, kako zvok deluje kot medij moči, in hkrati odseva sodobne in pretekle družbene in politične napetosti ter načine, kako se v urbanem prostoru vzpostavljajo določeni režimi slišnosti.
Preizkusno predavanje bo v ponedeljek, 9. marca 2026, ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Mojca Kovačič je znanstvena sodelavka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer deluje na področju etnomuzikologije. V svojih raziskavah se posveča ljudskemu petju, ljudski inštrumentalni glasbi ter sodobnim popularnoglasbenim praksam in zvočnim pojavom. Pri tem preučuje tako njihove zvočne oziroma glasbene zakonitosti kot tudi zgodovinska, družbena in politična razmerja, v katerih nastajajo in delujejo. V njenem delu izstopajo teme, kot so nacionalizem in glasba, kulturne, dediščinske in zvočne politike, glasba v migracijskih kontekstih, jezikovne izbire v popularni glasbi, afektivni vidiki glasbe in procesi dediščinjenja. Od leta 2014 predava predmet Uvod v glasbeno folkloristiko na magistrskem programu glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Photo by David Fartek on Unsplash