Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

1. Komponenti podnebja

1.1. Sevanje (elektromagnetni spekter, sončna energija)

1.2. Učinek tople grede

1.3. Zemeljsko energetsko ravnovesje in spreminjanje sončnega sevanja

1.4. Kroženje zraka v atmosferi

1.5. Kroženje oceanov / tokovi

1.6. Interakcije atmosfera-ocean (Severno-atlantski oscilacijski indeks, El Niño, La Niña, Dipol Indijskega oceana)

2. Zapisi o preteklih podnebnih spremembah

2.1. Instrumentalne meritve

2.2. Zgodovinski zapisi

2.3. Proxy meritve (izotopi kisika, dodatne informacije iz ledeniških vrtin, siga/stalagmiti, drevesne letnice, trosi in cvetni prah, korale, nihanje morske gladine)

3. Zgodovina atmosfere

3.1. Zemljina zgodnja atmosfera

3.2. Veliki dogodek oksidacije

4. Zgodovina preteklih podnebnih sprememb

4.1. Proterozoik

4.2. Paleozoik

4.3. Mezozoik

4.4. Kenozoik

4.5. Kvartar

4.6. Zadnja ledena doba

4.7. Holocen

4.7.1. Saharske podnebne spremembe

4.7.2. Evropska spremenljivost podnebja

4.8. Ogrevanje 20. – 21. stoletja

5. Vzroki za podnebne spremembe

5.1 Tektonika

5.2. Milankovičevi cikli

5.3. Vulkanizem

5.4. Bolidi

5.5. Sončne pege

5.6. Sestava ozračja

5.6.1. Metan

5.6.2. CO2

6. Skeptiki/zanikalci/racionalisti

6.1. Lažne novice

6.2. Znanstveniki

6.3. Kolumnisti

6.4. Organizacije, Clexit skupina

6.5. Nikalne izjave in dejstva

7. Podnebne prilagoditve

7.1. Geoinženiring – velike rešitve

7.1.1. Tehnike upravljanja sončnega sevanja

7.1.2. Tehnike zmanjševanja CO2 v atmosferi

7.2. Globalni podnebni protokoli

7.2.1. Pogajanja o podnebnih spremembah

7.2.2. Montrealski sporazum

7.2.3. Kjotski protokol

7.3. Lokalne (slovenske) organizacije

7.4. Prilagajanje podnebnim spremembam – strategije Sektorja za okolje in podnebne spremembe, Ministrstvo za okolje in prostor

7.5. Podnebje v primerjavi z okoljem

8. Zmagovalci in poraženci

8.1. Pozitivne/negativne posledice večjega deleža CO2

8.2. Pozitivne/negativne posledice višjih temperatur

8.3. Pozitivne/negativne posledice sprememb količine padavin

Temeljni literatura in viri:

• Castillo, F., Wehner, M., Stone, D.: 2021. Extreme Events and Climate Change: A Multidisciplinary Approach. Wiley, 256 p.
• Letcher, T. (Ed.): 2021. Climate Change: Observed Impacts on Planet Earth, Third Edition. Elsevier, 750 p.
• Letcher, T. (Ed.): 2021. The Impacts of Climate Change. Elsevier, 420 p.
• Singh, S., Singh, P., Rangabhashiyam, S., Srivastava, K. K.: 2021. Global Climate Change. Elsevier, 370 p.
• Komac, B., Pavšek, M., and Topole, M.: 2020. Climate and Weather of Slovenia. In: The Geography of Slovenia, Perko, D., Ciglič, R., and Zorn, M. (Eds.), Springer. Pp. 71-90.
• Fletcher, C.: 2018. Climate Change: What The Science Tells Us, 2nd Edition. Wiley, 352 p.
• Thomas, J. A., Williams, M., Zalasiewicz, J.: 2020. The Anthropocene: A ltidisciplinary Approach. Wiley, 288 p.
• Anderson, D., Maasch, K., Sandweiss, D. (Eds.): 2007. Climate Change and Cultural Dynamics: A Global Perspective on Mid-Holocene Transitions. Elsevier, 602 p.
• Sperling, D., Cannon, J.: 2006. Driving Climate Change. Elsevier, 312 p.
• Issar, A. S.: 2003. Climate Changes during the Holocene and their Impact on Hydrological Systems. Cambridge University Press, 127 p.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je zagotoviti osnovo za razumevanje fizičnih zemeljskih procesov in procesov v vesolju, ki vodijo podnebne spremembe v različnih časovnih okvirih. To je nadgrajeno s podajo glavnih klimatskih sprememb tekom zemeljske zgodovine, vključno z metodami in proksiji podnebnih sprememb.

S to podlago bodo pridobljene kompetence spoznanja da čeprav je vzpostavljeno vse večje znanstveno soglasje o obstoju trenutnih podnebnih sprememb, zapletenost in negotovost znanosti omogoča vzpon podnebnim skeptikom in lažnim novicam, da izpodbijajo znanstvene ugotovitve. Končni cilj tečaja je predstaviti podnebne prilagoditve in predlagane posledice podnebnih sprememb.

Predvideni študijski rezultati:

• Razumevanje fizikalnih osnov v naravni, ki ustvarjajo podnebje, vključno s sevanjem, učinkom tople grede, ozračjem in oceanom.
• Razumevanje metod raziskovanja podnebnih sprememb in proksijev, ki nakazujejo te spremembe.
• Razumevanje splošnih podnebnih sprememb skozi zemeljsko zgodovino in naravne spremenljivosti podnebja zaradi različnih vzrokov ter posledično problematično dokazovanje signalov antropogenega globalnega segrevanja nad ozadjem hrupa naravnih signalov.
• Sposobnost opazovanja dolgoročnih in kratkoročnih podnebnih sprememb v lokalnem, regionalnem in svetovnem merilu.
• Odražanje splošne perspektive vzrokov in posledic podnebnih sprememb in posledično sposobnosti razprave o skepticizmu podnebnih sprememb.
• Znanje o dejavnostih (in protokolih) za preprečevanje podnebnih sprememb oziroma prilagajanje njihovim spremembam, ter kakšne so napovedane kratkoročne in dolgoročne posledice za človeštvo.

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (80 %), vaje (20 %).