Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

1. Uvod: Kritični pristop k dediščinjenju transnacionalnih pojavov (pregled pristopov dediščinjenja transnacionalnih pojavov, kjer se bomo osredotočili na teoretične koncepte in okvire, kot tudi na študije prakse tako v Sloveniji (npr. šavrinke, aleksandrinke) kot v tujini (npr. Svilna pot, dediščinjenje trgovanja s sužnji)
2. Migracije in mobilnost kot nesnovna dediščina (razumevanje dediščine, ki jo ustvarjajo migracije s poudarkom na osnovnih konceptih razumevanja migracij, posebej prehod od binarnosti izseljevanja in priseljevanja do pristopov transnacionalnih migracij in mobilnostnih študij, ki dopuščajo razumevanje migracij kot procesa, razumevanje polja mobilnostnih študij s poudarkom na mobilnosti predmetov in posledicami v navezavi s kolonialnimi zapuščinami).
3. Muzealizacija dediščine mobilnih in migrantskih pojavov (vključevanje migracij in multikulturne družbe v muzejske prostore, razvoj muzejev posvečenih migracijam, muzealizacija delovnih migracij, muzealizacija begunstva, izzivi muzealizacije migrantskih in mobilnostnih pojavov, komunikacija z javnostmi).
4. Težavna dediščina v mobilnem svetu (dediščinjenje, ki je disonantno, spoprijemanje s težavno dediščino migracij in begunstva, participatorno ustvarjanje dediščine skupaj z mobilnimi posamezniki in skupinami, etične zaveze).
5. Od obrobja k centru: multikulturne družbe in transformacije dediščinskinskega kanona (sinteza pristopov migracij z dediščinskimi pristopi, vključevanje migracij in mobilnosti v nacionalne in transnacionalne dediščinske režime in avtoriziran dediščinski diskurz, problematizacija vključenih /izključenih vsebin).

Temeljni literatura in viri:

• Byrne, D. (2016a). The need for a transnational approach to the material heritage of migration: The China–Australia corridor. Journal of Social Archaeology, 16(3), 261–285. https://doi.org/10.1177/1469605316646228
• Byrne, D. (2016b). Heritage corridors: Transnational flows and the built environment of migration. Journal of Ethnic and Migration Studies, 42(14), 2350–2378. https://doi.org/10.1080/1369183X.2016.1179108
• Contini, L. (2024). Liminal Landscapes: Notes from a Walking Seminar in the Florence-Prateese Plain. 25. 10. 2024
• Dellios, A. (2015). Marginal or mainstream? Migrant centres as grassroots and official heritage. International Journal of Heritage Studies, 21(10), 1068–1083. https://doi.org/10.1080/13527258.2015.1041416
• Dellios, A., & Henrich, E. (2020). Migratory pasts and heritage making presents: Theory and practice. In A. Dellios & E. Henrich (Eds.), Migrant, multicultural and diasporic heritage: Beyond and between borders (pp. 1–17). Routledge
• European Commission. (2019, December 28). European Museums in the Age of Migration. https://ec.europa.eu/research/infocentre/article_en.cfm?id=/research/headlines/news/article_18_03_16_en.html?infocentre&item=Infocentre&artid=47818
• Glick Schiller, N. (2015). Explanatory frameworks in transnational migration studies: The missing multi-scalar global perspective. Ethnic and Racial Studies, 38(13), 2275–2282. https://doi.org/10.1080/01419870.2015.1058503
• Hafstein, V. T. (2018). Making intangible heritage: El Condor Pasa and other stories from UNESCO. Indiana University Press.
• Harrison, R. (2012). Heritage: Critical approaches. Routledge.
• Hicks, D. (2020). The British Museums: The Benin Bronzes, Colonial Violence and Cultural Restitution. London, Pluto Press.
• Innocenti, P. (Ed.). (2014). Migrating heritage: Experiences of cultural networks and cultural dialogue in Europe. Ashgate.
• Macdonald, S. (2013). Memorylands: Heritage and identity in Europe today. Routledge.
• Sheller, M. (2011). Mobility, Sociopedia.isa, Drexel University.
• Sheller, M., J. Urry (2006). The new mobility paradigm. Environment and Planning, 38 (2), 207 ̶ 226.
• Smith, L. (2011). Affect and registers of engagement: Navigating emotional responses to dissonant heritage. In L. Smith, G. Cubitt, R. Wilson, & K. Fouseki (Eds.), Representing enslavement and abolition in museums: Ambiguous engagements (pp. 260–303). Routledge.
• Smith, L. (2017). “We are . . . we are everything”: The politics of recognition and misrecognition at immigration museums. Museum and Society, 15(1), 69–86. https://doi.org/10.29311/mas.v15i1.698
• Tunbridge, J. E., & Ashworth, G. J. (1996). Dissonant heritage: The management of the past as a resource in conflict. John Wiley.
• Wang, C. (2019). Ambivalent heritage: The im/possibility of museumifying the Overseas Chinese in South China. Modern China, 46(6), 559–584. https://doi.org/10.1177/0097700419845767
• Urry, J. (2000). Sociology beyond Societies: Mobilities for the Twenty-First Century. London: Routledge.
• Waterton, E., & Watson, S. (Eds.). (2010). Heritage and community engagement: Collaboration or contestation? International Journal of Heritage Studies, 16(1–2), 1–3. https://doi.org/10.1080/13527250903441705
• Wimmer, A., & Glick Schiller, N. (2003). Methodological nationalism, the social sciences, and the study of migration: An essay in historical epistemology. International Migration Review, 37(3), 576–610. https://doi.org/10.1111/j.1747-7379.2003.tb00151.x
• Whitehead, C., Eckersley, S., Lloyd, K., & Mason, R. (Eds.). (2016). Museums, migration and identity in Europe: Peoples, places and identities. Routledge

Cilji in kompetence:

Osnovni namen predmeta je pridobiti poglobljeno znanje o načinih in primerih dediščinjenja, ki vključujejo izkušnje skupin in posameznikov z migrantsko izkušnjo. Študenti bodo spoznali modele in pristope, ki kritično pristopajo do dediščine, ki je zgolj nacionalno opredeljena, in dopuščajo premik k dediščinjenju migracij in migrantov. Skozi razumevanje večplastnih obstoječih in na novo porajajočih se povezav med nacionalnim, globalnim in lokalnim na področju dediščinjenja in spomina bodo študenti sposobni kritično ovrednotiti nekdanje bolj sedentarne ter sodobnejše modele ustvarjanja dediščine, ki se nanašajo na večkulturnost, urbanost, migracije in mobilnost. Prav tako bodo sposobni kritično misliti sodobne procese vezane na težavno dediščino in sodobne dediščinske debate vezane na kolonialno preteklost.

Kompetence:

Študenti bodo skozi predavanja, diskusije in samostojno delo pridobili splošne kompetence kritičnega mišljenja in pristopanja k uveljavljenim modelom dediščine. Prav tako bodo pridobili predmetno specifične kompetence, kot je usvajanje terminologije migracijskih, mobilnostnih kot tudi dediščinskih študij in se naučili samostojno pristopati k študijskemu materialu, kritično ovrednotiti vire podatkov in jih analizirati v skladu z najsodobnejšimi pristopi v kritičnih dediščinskih študijah. Usposobljeni bodo samostojne analize, predstavitve ali ovrednotenja posamezne študije primera dediščine v mobilnem svetu.

Predvideni študijski rezultati:

Po opravljenem predmetu bodo študenti in študentke sposobni:

• Pripraviti pisno nalogo s področja dediščinjenja migracij in mobilnosti;
• Predstaviti pisno nalogo z uporabo sodobnih predstavitvenih tehnik;
• Diskutirati in jasno artikulirati svoje stališče glede na izbrane teoretske pristope in izhodišča;
• Upoštevati etične zaveze pri raziskovanju in predstavitvi znanstvenih rezultatov.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 40 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 40 %

Lecturer’s references:

• Bofulin, M. (2016). Daleč doma: Migracije iz LR Kitajske v Slovenijo. Založba ZRC SAZU.
• Bofulin, M. (2019). Heritagization of Chinese migration: From binaries to connections. Asian Studies, 10(2), 385–396. https://doi.org/10.4312/as.2019.10.2.385-396
• Rogelja Caf, N., Spreizer, A. J., & Bofulin, M. (2020). Morje mnogih rib: Odbiranja preteklosti v severovzhodnem Jadranu. Traditiones, 49(3), 17–34. https://doi.org/10.3986/Traditio202049030
• Bofulin, M. (2025). Local diaspora engagement and emigration as a cultural resource: The case of a Europe-bound sending area in Southeast China. In M. Thunø (Ed.), Handbook of Chinese migration to Europe (pp. 297–323). Brill.
• Rogelja Caf, N. (2019). A life in letters : an anthropological reflection on the correspondence of Slovene missionary sr. Conradina Resnik. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. 50: 89-108, DOI: 10.3986/dd.v2019i50.7460.
• Ledinek Lozej Š. & Rogelja Caf N. & Kanjir U. (2018). Walks through the multi-layered landscape of Šavrinkas’ Istria : eggs, books, backpacks and stony paths. Landscape research. 43 (5): 600-612. DOI: 10.1080/01426397.2017.1336207.
• Gombač J. & Rogelja Caf N. & Klun L. (2024). Counter-archive: reflections on the (non)possibility of migrant heritage. Heriskop : razprave o dediščinjenju na obrobju. 5: 16-29.  https://dediscina.zrc-sazu.si/en/2024/05/counter-archive-reflections-on-the-nonpossibility-of-migrant-heritage/#page-content.