OPIS PREDMETA

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 67

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

Seznaniti slušatelje in slušateljice z relativno novimi znanstvenimi disciplinami, ki se ukvarjajo z raziskavami živali in narave v folklori, literaturi, kulturi. S pomočjo novih teoretsko- analitičnih diskurzov ter kompleksnih metodoloških paradigem omogočiti vpogled v človekove relacije do živali in narave skozi različne historične dobe in izpostaviti spremembe teh relacij. Voditi slušatelje in slušateljice skozi relevantno domačo in tujo študijsko literaturo in prek predavanj ter seminarskega dela omogočiti raziskovalno podlago za njihovo individualno raziskovalno delo ter znanstvene izdelke. Študijski proces naj bi pripomogel k vedenju o človekovem odnosu do živali tako v folklori kot znotraj tradicionalnih in sodobnih ritualnih praks ter relacij človeka do njih tudi v literaturi in kulturi. Z multidisciplinarnimi spoznanji zoofolkloristike, ekokritike, kulturne in kritične animalistike naj bi redefinirale odnose ljudi-živali-narave-okolja na novih ekoloških in etičnih temeljih. Poudarek predmeta je na medvrstnih razmerjih v folklornih in literarnih besedilih.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Zaradi novih ekoloških in etičnih (bioetike) spoznanj v širšem družbenem in kulturnem prostoru (ekologizacija v družbenem in kulturnem prostoru) in spremenjenega stanja sveta, ki so nenazadnje povzročili premik fokusa pogleda iz antropo- v ekocentrizem, so tudi v slovenskem znanstvenem prostoru nujne kompleksne raziskave tako živali (zoofolkloristika, etnozoologija, ekokritika, kulturna in kritična animalistika) in narave (ekofolkloristika, ekopoetika, etnobotanika, kulturna botanika) in relacij človeka do njih v folklori, literaturi in kulturi. 

Zoofolkloristika je nova disciplina znotraj folkloristike, ki izhaja iz pogleda na žival kot na resnično bitje in ne kot na simbol ali metaforo, in ki uveljavlja kritično presojo izročilnega védenja o živalih, ki na eni strani nosi izjemna sporočila o sobivanju ljudi in živali, po drugi strani pa tudi nekatere odnose in prakse, ki za današnji čas niso več sprejemljivi. Zoofolkloristika uvaja nove teoretsko-analitične diskurze, ki bi omogočali vpogled v spremembe človekovega odnosa do živali tako v folklori kot znotraj tradicionalnih in sodobnih ritualnih praks ali njihovo redefinicijo, hkrati pa bi ta z izsledki vplivala na pravno varnost ne-človeških subjektivitet. 

Ekofolkloristika pa vključuje tudi raziskave rastlin in narave, tako kot se prikazujejo v folklornih tekstih, a tudi v različnih kulturnih praksah, tradicionalnih znanjih. 

Ekokritika je veja literarne vede, ki se posveča preučevanju nečloveške narave in jo razume v smislu avtonomne moči in ji daje pogosto status subjekta. 

Kulturna animalistika preučuje živali kot motive, simbole, zgodovinsko abstrakcijo, ki jo je mogoče objektivizirati in alegorizirati, večinoma brez kritične politične refleksije, vendar tudi že s prevpraševanjem o antropocentričnem odnosu človeka do živali. 

Kritična animalistika pa je disciplina, ki vzpostavlja možnosti subjektivizacije živali in preseganja strukturnih hierarhij v odnosu človek/žival. 

Slušateljice in slušatelji bodo spoznavali različne nove paradigme pogleda na žival in naravo skozi interdiciplinarna povezovanja zgoraj navedenih disciplin ekokulture v štirih vsebinskih sklopih:

  • Zoofolkloristika in ekofolkloristika
  • teoretično-metodološka izhodišča zoofolkloristike in ekofolkloristike (slovenski in evropski okvir), pojmi, koncepti, diskurzi
  • antropomorfizem, zoomorfizem, sinatropsko, antropofilno
  • značilnosti zoo in eko folklore skozi ljudsko pesemsko in pripovedno izročilo
  • podobe živali v folklori – od simbola prek objekta do subjekta
  • rastline in narava v folklori: etno- in kulturna botanika (znanja o rastlinah), podobe narave v folklori 
  • pozitivne in negativne ritualne kulturne prakse (šege in navade, verovanja) v odnosu do živali in narave – redefinicija
  • Ekokritika 
  • teoretski in metodološki uvod v ekokritiko (antropocentrizem, ekocentrizem, biocentrizem, zagovorništvo narave, literarna ekologija, zelena literatura, literarna animalistika)
  • teoretski koncepti živali/narave/okolja v izbranih slovenskih in tujih literarnih delih
  • ekokritični odmevi v prozi 19. in 20. stoletja
  • ekopoetika v slovenski poeziji 
  • Detela, Komelj, Coetzee ter vprašanje vegetarjanstva in veganstva ter medvrstnih razmerij
  • Kulturna animalistika
    • teoretski in metodološki uvod v kulturno animalistiko
    • konstrukcije živali, dihotomije človek/žival, kultura/narava
    • humananimalia (človekžival)
    • jezik in živali
    • domestifikacija
    • kulturna dediščina in živali (lipicanci)
    • živali in narava v filmu
    • etika in pravno varstvo živali
  • Kritična animalistika
  • definicija in teoretsko-metodološki uvod v disciplino
  • specizem (Ryder in Dunayer)
  • živalsko vprašanje kot politično
  • filozofsko-antropološki diskurz in aktivizem
  • konceptualizacija živali in obravnava njihovega moralnega statusa v različnih diskurzih
  • učinki reprezentacij živalskosti znotraj antropocentrične kulture
  • živalski abolicionizem in animalistično-etični model Garyja Franciona
  • kritika okoljskega holizma
  • transformacija ustaljenih razmerij med človekom in živaljo in žival kot posameznik in ne vrsta

 

Povezava z drugimi predmeti

Predmet je multidisciplinaren saj vključuje spoznanja folkloristike, literarne vede, etnologije, kulturne in socialne antropologije, filozofije, etike, prava in ekologije.

Temeljna literatura in viri

  • Armstrong, Suzane J. in Richard Botzler: The Animal Ethics Reader. London, New York: Routledge, 2003.
  • Berlin, Brent: Ethnobiological Classification: Principles of categorization of plants and animls in traditional societes. Princeton: Princeton University Press, 1992.
  • Calarco, Matthew (ur.): Zoographies: The Question of the Animal from Heidegger to Derrida. New York: Columbia University Press, 2008.
  • Cavell, Stanley, Cora Diamond, John McDowell, Ian Hacking in Cary Wolfe: Philosophy & Animal Life. New York: Columbia University Press, 2008.
  • Clutton-Brock, Juliet: The Unnatural World: Behavioural Aspects of Humans and Animals in the Process of Domestication. V: Aubrey Manning in James Serpell (ur.), Animals and Human Society. Changing perspective. London, New York: Routledge, 2006: 23‒36.
  • Čeh Steger, Jožica. Ekokritika in literarne upodobitve narave. Maribor: Založba Litera, 2015. 349 str. ISBN 978-961-6949-63-7. 
  • Derrida, Jacques: ‘ Eating Well’ or the Calculation of the Subject: An Interview with Jacques Derrida. V: Connor and Nancy Cadava (ur.), Who Comes After the Subject? New York, London: Routledge, 1991, 96–119.
  • Derrida, Jaques: The Animal That Therefore I am. (prev. David Willis). Critical inquiry 28, 2002, 369–418. 
  • Detela, Jure, Ekologija, ekonomija preživetja in živalske pravice. Nova revija 77. 1473─1484, Ljubljana, 1984. 
  • Dunayer, Joan (2009): Specizam. Diskriminacija na osnovi vrste. Zagreb, Čakovac, Institut za etnologiju i folkloristiku & Dvostruka duga.
  • Donaldson, Sue in Will Kymlicka: Zoopolis. A Political Theory of Animal Rights. Oxford: Oxford: University Press, 2011.
  • Fairclough, Norman: Critical Discourse Analysis: The Critical Study of Language. Harlow etc.: Longman, 2010.
  • Ferry, Luc: Novi ekološki red. Drevo, žival in človek. (Le nouvel ordre écologique). Ljubljana: Založba Krtina (Zbirka Krt 21), 1998. 
  • Finke, Peter: Kulturökologie. V: Nünning, Vera in Ansgar Nünning (ur.), Konzepte der
  • Kulturwissenschaften. Theoretische Grundlagen – Ansätze – Perspektiven. Stuttgart,
  • Weimar: Metzler V., 2003, 248–279.
  • Francione, Gary L.: Animals as Persons: Essays on the Abolition of Animal Exploitation. New York: Columbia University Press, 2008.
  • Glotfelty, Cheryll: Introduction: Literary Studies in an Age of Evironmental Crisis. V: Cheryll Glotfelty in Harold Fromm (ur.), The Ecocriticism Reader: Landmarks in Literary Ecology. Athens in London: The University of Georgia Press, 1996, XV–XXXVII.
  • Golež Kaučič, Marjetka. Thematization of nonhuman subjectivity in folklore, philosophical, and literary texts. Cosmos 27, 2011, 121‒154.
  • —-,: “A bunny is a beautiful thing” or Animals as machines (!?) : the perception of the animal world in Slovenian folk songs. Traditiones, 42/1, 2013, 42, 71‒88.
  • —-,: Zoofolkloristics : first insights towards the new discipline. Narodna umjetnost, ISSN 0547-2504, 2015, vol. 52, no. 1, str. 7-30. 
  • —-,: Zoopoetika u poeziji Tomaža Šalamuna. V: Kovač, Zvonko (ur.), Kozak, Krištof Jacek (ur.), Pregelj, Barbara (ur.). Obzorja jezika – obnebja jezika : poezija Tomaža Šalamuna. Zagreb: FF Press, 2014, str. 145-163, ilustr. 
  • Haviland, William A.: Kulturna antropologija. Jastrebarsko: Naklada Slap, 2004 (1975).
  • Hochman, Jhan: Green Studies: Nature in Film, Novel, and Theory. Moscow. Idaho: University of Idaho Press, 1998.
  • Hofer, Stefan: Die Ökologie der Literatur. Bielefeld: Transcript Verlag, 2007.
  • Hösle, Vittorio: Filozofija ekološke krize. Moskovska predavanja. Zagreb: Matica Hrvatska, 1996 (1991).
  • Ingold, Tim (ur.): What is an Animal? One World Archeology 1. London in New York: Routledge, 1994.
  • Lockwood, Randall: Anthropomorphism is not a four-letter word. V: R. J. Hoage
  • (ur.), Perceptions of Animals in American Culture . Washington: Smithsonian Institution, 1989, 41‒56.
  • Marjanić, Suzana in Antonija Zaradija Kiš (ur.), Kulturni bestijarij I. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada in Institut za etnologiju i folkloristiku 2007.
  • Marjanić, Suzana in Antonija Zaradija Kiš (ur.), Književna životinja, Kulturni bestijarij II. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada in Institut za etnologiju i folkloristiku, 2012.
  • Meeker, Joseph W.: The comedy of survival: studies in literary ecology. New York: Scribner’s, 1974.
  • Möderndorfer, Vinko (1948). Verovanja, uvere in običaji Slovencev. Narodopisno gradivo. 
  • Celje: Družba Sv. Mohorja.
  • Noske, Barbara (1993). Humans and Other Animals: Beyond the Boundaries of Anthropology. London: Pluto. 
  • Ryder, Richard D.: Animal revolution: changing attitudes towards specieciesism. London in New York: Bloomsbury Academic, 2000.
  • Rueckert, William: Literature and Ecology: An Experiment in Ecocriticism. Iowa Review 9/ 1, 1978, 71–86.
  • Sax, Boria: Animals as tradition . V: Linda Kalof in Amy Fitzgerald (ur.), The animals reader. The Essential Classic and Contemporary Writings. Oxford in New York: Berg, 2007, 270‒278.
  • Serpell, James: In the Company of Animals. Cambridge: Cambridge University Press, 1996.
  • Shepard, Paul: Thinking Animals: Animals and the Development of Human Intelligence. New York: Viking, 1978.
  • Steeves, H. Peter (ur.): Animal Others. On Ethics, Ontology, and Animal Life. New York: Albany State University of New York Press, 1999. 93‒117.
  • Vičar, Branka: Si kdaj videl svobodnega konja. Filozofski kontekst animalistične etike v poeziji Jureta Detele in Miklavža Komelja. V: Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. Ljubljana: FF. 2013, 35-45.
  • Visković, Nikola: Životinja i čovjek: prilog kulturnoj zoologiji. Split: Književni krug, 1996
  • —-: Stablo i čovjek: prilog kulturnoj botanici. Zagreb: Antibarbarus d.o.o., 2001.
  • —–: Kulturna zoologija. Zagreb: Naklada Jesenski in Turk, 2009.
  • Zapf, Hubert: (ur.): Kulturökologie und Literatur. Beiträge zu einem transdisziplinären Paradigma der Literaturwissenschaft. Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2008.
  • Willis, Roy (ur.): Signifying Animals. Human Meaning in the Natural World. New York: Routledge, 1990.

 

Načini ocenjevanja

Študentke in študentje bodo v okviru predmeta morali napisati seminarsko nalogo z znanstvenim aparatom, obvezno bo branje in interpretacija teoretskih del. Seminarska naloga mora biti predstavljena javno, prav tako bodo znotraj modula brali posamezna poglavja disertacije, ki bodo kritično interpretirana s strani drugih slušateljic in slušateljev modula. Njihovo delo bo v veliki meri osredotočeno na izdelavo doktorske disertacije.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Dramatika in etika ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6