OPIS PREDMETA

Dediščine, dediščinski procesi in prakse


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Slovenske študije – tradicija in sodobnost

Koda predmeta: 87

Letnik: Brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Špela Ledinek Lozej

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Cilji in kompetence

Pri predmetu se bodo slušatelji in slušateljice seznanili s historičnim pregledom teoretskih podmen razumevanja in empiričnega rokovanja z dediščino ter s sodobnejšimi procesualnimi in večperspektivnimi razumevanji dediščinskih praks in procesov. Med najpomembnejšimi izobraževalnim smotri je razumeti tvorjenje dediščine oz. dediščinjenje v povezavi s praksami in procesi (kolektivnega, pa tudi osebnega) spominjanja (in pozabljanja) ter z razvojnimi (v prvi vrsti identitetnimi in gospodarskimi) politikami in njim lastnimi razmerji moči. Študentje bodo spoznali zgodovino dediščinskega diskurza na Slovenskem, temeljne disciplinarne razločke in paradigmatske obrate razumevanja in preučevanja dediščine in dediščinskih procesov v humanistiki, ter na podlagi študij primerov in lastnega razmisleka o izbranih primerih pridobili kompetenco prepoznavanja, razlaganja in razločevanja tvornih in razdiralnih podmen in namer dediščinskih praks.

 

Vsebine

I. Kako misliti dediščino – pregled raziskovalnih paradigem:

  • Disciplinarni razločki in interdisciplinarni pristopi – od varstva spomenikov in muzeologije do heritologije in (kritičnih) dediščinskih študij;
  • Onkraj esecncializomov – kontruktivistična in performativna paradigma;
  • Večperspektivnost – alternativni glasovi in avtorizirani dediščinski diskurz.

 

II. Zgodovinski pregled institucionalizacije dediščine na Slovenskem v primerjavi s sosednjimi območji in svetovnimi procesi:

  • Predzgodovina dediščine – muzeološko, konservatorsko, dokumentarno in ljubiteljsko varovanje kulturnih prvin;
  • Institucionalizacija dediščine – Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (1972) in njen vpliv na nacionalno zakonodajo;
  • Demokratizacija dediščine – Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) kot poskus pluralizacije dediščine in opolnomočenja nosilcev.

 

III. Pregled upravljanja in (iz)rabe dediščine:

  • Dediščinski registri – pregled seznamov dediščine ter premislek o taksonomiji dediščine, razmerjih (družbene) moči pri registraciji in znamčenju dediščine ter o posledicah unescoizacije in drugih oblik dediščinskega znamčenja;
  • Dediščina v identitetnih politikah nacionalizacije, regionalizacije in (g)lokalizacije – dediščina in istovetnost;
  • Predstavljanje/zastopanje in poustvarjanje dediščine;
  • Dediščina kot ekonomski potencial (predvsem v turistični industriji, pa tudi v drugih gospodarskih panogah – kmetijstvo, obrt, živilska industrija, oglaševanje).

 

IV. Izbrana poglavja:

  • Dediščina in snovnost
  • Dediščina v digitalnem okolju
  • Prehranjevanje in dediščinski procesi
  • Stanovanjska arhitektura in dediščinski procesi
  • Dediščina in ekonomski razvoj
  • Dediščine na dinamičnih obmejnih območjih
  • Dediščine v mobilnem svetu
  • Dediščinjenje prostora
  • Dediščina kot skupno dobro

 

Literatura

  • Adell, N., Bendix, R. F., Bortolotto, C., Tauschek, M. (ur.) 2015. Between Imagined Communities and Communities of Practice, Participation, Territory and the Making of Heritage. Göttingen Studies 8. Göttingen: University of Göttingen.
  • Anderson, B. R. O. 2006. Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism (dop. izd.). London, New York: Verso.
  • Bendix, R., Eggert, A., Peselmann, A. (ur.) 2012. Heritage Regimes and the State. Göttingen Studies 6. Göttingen: University of Göttingen.
  • Delak Koželj, Z. 2009. Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana: Zavod za vasrtvo kulturne dediščine.
  • Dolžan Eržen, T., Slavec Gradišnik I., Valentinčič Furlan N. (ur).2014. Interpretacije dediščine. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.
  • Emerick, K. 2014. Conserving and Managing Ancient Monuments: Heritage, Democracy, and Inclusion. Woodbridge: Boydell & Brewer.
  • Fikfak, J., Podjed, D., Bajuk Senčar, T. (ur.) 2014. Triglavski narodni park: akterji, dediščine. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Godina Golija, M. (2011). Kulturna dediščina druge polovice 19. stoletja v Mariboru – breme ali priložnost. V: Kulturna dediščina industrijskih panog: 11. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 48–57.
  • Godina Golija, M. (2012). Contemporary appropriations of culinary tradition in Slovenia. Traditiones 41/2, 91–104.
  • Graham, B. J., Howard, P. (ur.) 2008. The Ashgate Research Companion to Heritage and Identity. Burlington: Ashgate Pub. Co.
  • Hafstein, V. 2014. Protection as Dispossession: Government in the Vernacular. V: Kapchan, A. (ur.): Cultural Heritage in Transit: Intangible Rights as Human Rights. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 25–57.
  • Harrison, R. 2013. Heritage: Critical Approaches. New York: Routledge.
  • Hazler, V. 1999. Podreti ali obnoviti?: zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. Ljubljana: Rokus.
  • Hewison, R. 1987. The Heritage Industry, Britain in a Climate of Decline. London: Methuen.
  • Hobsbawm, E. J., Ranger, T. O. (ur.) 1983. The Invention of Tradition. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v očeh znanosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
  • Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v rokah stroke. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
  • Jezernik B. 2010. Kulturna dediščina in identiteta. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
  • Kockel, U., Nic Craith, M. 2007. Cultural Heritage as Reflexive Traditions. Houndmills, Basingstoke in New York: Palgrave Macmillian.
  • Ledinek Lozej, Š. 2017. Local Cultural Heritage Collections from the Slovenian-Italian Border Region. V: Pinton, S., Zagato, L. (ur.): Cultural Heritage, Scenarios 2015–2017 (Sapere l’Europa, sapere d’Europa 4). Venezia: Edizioni Ca Foscari, 607–622.
  • Lowenthal, D. 1985. The Past is a Foreign Country. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Macdonald, S. 1997. A People’s Story? Heritage, Identity and Authenticity. V: Rojek, C., Urry, J. (ur.): Touring Cultures: Transformations of Travel and Theory. London: Routledge, 155–175.
  • Macdonald, S. (ur.) 1998. The Politics of Display: Museums, Science, Culture. London, New York: Routledge.
  • Macdonald, S. 2003. Museums, National, Postnational and Transcultural Identities. Museum and Society 1, 1–16.
  • Poulot, D. 1993. Le sens du patrimoine: Hier et aujourd’hui (note critique). Annales. Histoire, Sciences Sociales 48/6: 1601-1613
  • Silverman, H., Waterton, E., Watson S. 2017 (ur.): Heritage in Action: Making the Past in the Present. Cham: Springer.
  • Smith, L. 2006. Uses of Heritage. New York: Routledge.
  • Smith, L. 2012. A Critical Heritage Studies? International Journal of Heritage Studies 18/6, 533–540.
  • Smith. L., Akagawa, N. 2009 (ur.). Intangible Heritage. London: Routledge.
  • Sonkoly, G., Vahtikari, T. 2018. Innovation in Cultural Heritage Research: For an Integrated European Research Policy. Luxembourg: Publications Office of the European Union.
  • Tschofen, B. 2012. Heritage – Contemporary Uses of Culture Beyond the Evryday. Challenging Ethnography and Cultural Analysis. Traditiones 41/2: 29–40.
  • Terčon, N., Vidrih Perko, V. (ur.) 2017. Muzeji, dediščina in kulturna krajina = Museums, heritage and cultural landscape: Zbornik = Acta. Radovljica: Slovensko muzejsko društvo; Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije; Celje: ICOM Slovenija.
  • Tunbridge, J. E., Ashworth, G. J. 1996. Dissonant Heritage: The Management of the Past as a Resource in Conflict. Chichester: J. Wiley.
  • Židov, N. Jerin, A. 2017. Varovanje nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.

 

Načini ocenjevanja:

  • Aktivna udeležba na predavanjih in seminarjih.
  • Pogoj za pristop k izpitu je uspešno opravljena seminarska naloga.
  • Študent oz. študentka nato opravlja ustni ali pisni izpit iz celotne obravnavane snovi predmeta.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Beseda-glasba-ritual ǀ

Doc. dr. Metoda Kokole,

ECTS: 6

Dediščine, dediščinski procesi in prakse ǀ

Doc. dr.Špela Ledinek Lozej,

ECTS: 6

Dramatika in etika ǀ

Red. prof. dr. Krištof Jacek Kozak,

ECTS: 6

Ekokultura: živali in narava v folklori, literaturi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Folklorni obrazci v kulturi in družbi ǀ

Doc. dr.Saša Babič,

ECTS: 6

Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev ǀ

Red. prof. dr. Maja Godina Golija,

ECTS: 6

Ljudsko in umetno – folkloristični in medbesedilni vidiki ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Ritualnost ǀ

Izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič,

ECTS: 6

Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobnostjo ǀ

Izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin,

ECTS: 6

Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi ǀ

Izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik,

ECTS: 6