Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Predmet se osredotoča na kritično analizo procesov dediščinjenja ljudske glasbe (inštrumentalne, vokalne, besedilne in funkcijske ravni) v preteklosti in sodobnosti. Izhodišče predstavlja historiat oblikovanja pojmovanj ljudske glasbe kot dediščine in njihova vpetost v širše družbene, politične in ideološke procese. Poseben poudarek bo na kanonizaciji, institucionalizaciji in folklorizaciji ter na različnih modalitetah dediščinjenja glasbe in pesmi.

Obravnavane bodo sledeče teme:

• procesi kanonizacije in standardizacije ter oblikovanje reprezentativnega repertoarja;
• razmerja med avtoriziranimi (institucionalno potrjenimi) in neavtoriziranimi (lokalnimi) dediščinskimi praksami;
• instrumentalizacija glasbene dediščine za identitetne, nacionalne, tržne ali turistične namene;
• umeščenost praks v globalne dediščinske diskurze (npr. klasifikacije in statusi UNESCO);
• dinamika spreminjanja glasbe v ritualnih in vsakdanjih praksah, ob upoštevanju konceptov folklorizma, dediščinjenja, kulturne politike in popularne kulture;
• kritična analiza ključnih teoretskih paradigm slovenske etnomuzikologije in folkloristike (koncepti regij, kulturni nacionalizem, postkolonializem, selekcija izročila, diseminacija);
• v zanimanju posameznih primerov dediščinjenja bodo tudi zgodovinske perspektive, upoštevajoč vsakokratne identitetne, nacionalne, ideološke in doktrinarne tendence.

Praktični del predmeta bo temeljil na delu z različnimi zvočnimi, pisnimi in avdiovizualnimi viri. Študenti in študentke bodo razvijali kritične interpretacije konkretnih primerov pesemske in glasbene dediščine ter analizirali dinamične odnose med raziskovanjem, upravljanjem in vsakdanjo prakso. Da bi predstavljene modalitete globlje kontekstualizirali in utrdili njihovo širšo uporabnost, bodo primerjalno prikazani tudi posamezni primeri dediščinjenja zunaj ljudske glasbe (npr. v slovenski popevki, punku, narodnozabavni glasbi, umetnostni glasbi).

Temeljni literatura in viri

• Anttonen, P. J. 2005. Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki: Finnish Literature Society
• Bendix, R. F. 2018. Culture and Value: Tourism, Heritage, and Property. Bloomington, IN: Indiana University Press.
• Ben-Amos, D. 2023. Between Intangible Cultural Heritage and Folklore. Folklor/Edebiyat 29 (2): 347–387. https://doi.org/10.22559/folklor.2459.
• Kovačič, M. 2015. Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
• Kumer, Z. 1983. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica.
• Kumer, Z. 2002. Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica.
• Pisk, M. 2012. Nacionalizacija ljudske pesemske tradicije Goriških brd. Slavistična revija 60 (3): 483–498.
• Ramnarine, T. K. 2003. Ilmatar’s Inspirations: Nationalism, Globalization, and the Changing Soundscapes of Finnish Folk Music. Chicago: University of Chicago Press.
• Revill, G. 2005. Vernacular Culture and the Place of Folk Music. Social & Cultural Geography 6 (5): 693–706. https://doi.org/10.1080/14649360500258302
• Šivic, U. 2016. The Influence of Institutionalized Standards on the Transformation of Traditional Singing. Translingual Discourse in Ethnomusicology 2: 63–81. https://doi.org/10.3986/traditio2007360202
• Testa, A. and C. Isnart. 2020. Reconfiguring Tradition(s) in Europe: An Introduction to the Special Issue. Ethnologia Europaea 50 (1). https://doi.org/10.16995/ee.1917
• Waterton, E., L. Smith, and G. Campbell. 2006. The Utility of Discourse Analysis to Heritage Studies: The Burra Charter and Social Inclusion. International Journal of Heritage Studies 12 (4): 339–355. https://doi.org/10.1080/13527250600727000

Cilji in kompetence:

Osnovni namen predmeta je razviti razumevanje ljudske glasbe in pesmi kot procesa dediščinjenja, ki je vedno vpeto v širše družbene, politične in kulturne kontekste. Študent razume, kako se glasba v različnih zgodovinskih obdobjih konstruira kot dediščina, hkrati pa dediščinjenje razume kot dinamičen proces, v katerem uveljavljeni uveljavljeni kanoni spreminjajo vsebino, razume povezave med glasbo, nacionalnimi naracijami in identitetnimi politikami; na višji ravni reflektira paradokse dediščinjenja, npr. med lokalnimi praksami in globalnimi diskurzi, med ohranjanjem in preoblikovanjem, med avtentičnostjo in instrumentalizacijo.

Kompetence, ki jih študent pridobi, so:

• sposobnost kritičnega mišljenja in argumentacije,
• samostojno raziskovalno delo z uporabo različnih raziskovalnih virov,
• veščine akademskega izražanja in pisanja ter
• zmožnost refleksije o družbenih konstruktih.

Predmetno specifične kompetence so:

• zmožnost razločevanja in analize procesov kanonizacije, folklorizacije in standardizacije,
• sposobnost razumevanja medžanrskega prepletanja
• razumevanje razlik med avtoriziranimi in neavtoriziranimi dediščinskimi praksami ter
• uporaba primerne metodologije pri delu z zvočnimi, vizualnimi in pisnimi viri.

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti poiščejo primerne vire za kritično analizo primera dediščinskega procesa, primere analizirajo in interpretirajo v primerjalni perspektivi, jih umestijo v znanstveni diskurz ter napišejo znanstveno nalogo ter jo javno predstavijo.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Reševanje nalog
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 60 %
• Javni nastop ali predstavitev 40 %

Reference nosilke:

• Pisk, M. 2023. Folkloristika in kritično preučevanje dediščine. Svetovi 1 (1): 82-96. https://journals.uni-lj.si/svetovi-worlds/article/view/11405/11943
• Pisk, M. 2020. Language switching in (folk) songs along the Slovenian-Italian border. Tautosakos darbai 60: 79-93.
• Pisk, M. in Ledinek Lozej, Š. 2023. Cross-border landscape as heritage?: insights from Slovenian borderlands. V: Pettenati, G. (ur.). Landscape as heritage: international critical perspectives. London; New York: Routledge, Taylor & Francis Group, 136-147.