OPIS PREDMETA

Družbeno-gospodarski razvoj obrobnih območij


Program:

Okoljske in regionalne študije (3. stopnja)

Modul:
Regionalne študije (3. stopnja)

Koda predmeta: DIR02.25
Letnik: Brez letnika


Nosilec:
Doc. dr. Jani Kozina

ECTS: 6

Obseg: predavanja 20 ur, seminar 10 ur, samostojno delo 150 ur
Vrsta predmeta: izbirni na modulu
Jeziki: slovenski, angleški

 

Učni načrt predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

 

Vsebina:

Predmet obravnava družbeno-gospodarski razvoj obrobnih oziroma perifernih območij, med katere sodijo manjša naselja, mala mesta in podeželska območja. Pogosto gre za manj razvite regije (ang. less developed regions), območja v zaostajanju (ang. lagging regions) ali tako imenovane zapuščene kraje (ang. left-behind places) oziroma kraje, »ki niso pomembni« (ang. places that don’t matter). V ospredju so prostorske in družbene neenakosti, procesi periferizacije in polarizacije ter vplivi globalnih in nacionalnih razvojnih tokov na lokalne skupnosti.

 

Vsebinsko se predmet naslanja na temeljne teoretske koncepte, kot jih razvijata evolucijska ekonomska geografija in regionalno načrtovanje, ter uporablja metodološki aparat za analizo demografskih, gospodarskih in družbenih značilnosti perifernih območij. Obravnava razvojne poti in scenarije, razvojne pasti, migracijske procese, vlogo lokalne kulture in lokalnih akterjev ter oblikovanje prostorsko-občutljivih (ang. place-sensitive) politik. Poseben poudarek je na razumevanju, kako v teh območjih ohraniti ali razviti demografsko moč, gospodarsko konkurenčnost in kakovost življenja.

 

Temeljni literatura in viri:

  • MacKinnon, D., Béal, V., Leibert, T. (2024). Rethinking ‘left-behind’ places in a context of rising spatial inequalities and political discontent. Regional Studies, 58(6), 1161–1166. https://doi.org/10.1080/00343404.2023.2291581
  • Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., Mrak, G. (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji [Promoting the development of disadvantaged border areas in Slovenia]. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610506713
  • Nilsen, T., Grillitsch, M., Hauge, A. (2022). Varieties of periphery and local agency in regional development. Regional Studies, 57(4), 749–762. https://doi.org/10.1080/00343404.2022.2106364
  • Nared, J. (ed.) (2021). Atlas on Quality of Life in Slovenia. Luxembourg: ESPON.
  • Storti, L., Urso, G., Reid, N. (2023). Exiting the periphery: Possible pathways towards a socio‐economic and institutional de‐marginalization of places. Regional Science Policy & Practice, 15(7), 1406–1424. https://doi.org/10.1111/rsp3.12708
  • Coe, N. M., Kelly, P. F., Yeung, H., W., C. (2020). Economic Geography: A Contemporary Introduction. Malden: Blackwell Publishing.
  • Lang, T., Henn, S., Sgibnev, W., Ehrlich, K. (eds.) (2015). Understanding Geographies of Polarization and Peripheralization. London: Palgrave Macmillan. https://doi.org/10.1057/9781137415080
  • Musterd, S., Kovács, Z. (eds.) (2013). Place-making and Policies for Competitive Cities. Oxford: Wiley-Blackwell. https://doi.org/10.1002/9781118554579

 

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je poglobljeno razumevanje družbeno-gospodarskega razvoja obrobnih oziroma perifernih območij ter razvijanje sposobnosti njihove celovite prostorske analize in interpretacije. V okviru teoretskega okvira evolucijske ekonomske geografije in regionalnega načrtovanja predmet obravnava vplive globalnih in nacionalnih procesov na demografske, gospodarske in socialne razmere ter spodbuja razumevanje kompleksnosti prostorskih in družbenih neenakosti, procesov periferizacije in polarizacije v kontekstu prostorskega in regionalnega razvoja.

 

Splošne kompetence zajemajo kritično mišljenje, samostojno raziskovalno delo, akademsko izražanje ter interdisciplinarno povezovanje geografskih, ekonomskih in družbenih spoznanj. Študentke in študenti razvijejo sposobnost celovitega vrednotenja družbeno-prostorskih pojavov in povezovanja teoretskih izhodišč z empiričnimi analizami.

 

Predmetno-specifične kompetence vključujejo poznavanje in razumevanje ključnih pojmov, teorij in razvojnih modelov perifernih območij, uporabo metodoloških orodij za analizo njihovih demografskih, gospodarskih in socialnih značilnosti ter prepoznavanje razvojnih pasti in potencialov. Prav tako obsegajo oblikovanje prostorsko-občutljivih razvojnih politik, kritično vrednotenje obstoječih strategij ter razumevanje vloge lokalnih akterjev in kulture pri usmerjanju razvojnih poti, kar študente usposobi za strokovno delo v raziskovalnem, načrtovalskem in političnem kontekstu.

 

Predvideni študijski rezultati:

Po uspešno opravljenem predmetu študentke in študenti razumejo ključne teoretske pristope in razvojne modele obrobnih območij ter procese periferizacije, polarizacije in prostorskih neenakosti. Obvladajo uporabo metodoloških orodij za analizo demografskih, gospodarskih in socialnih značilnosti ter znajo povezati teoretska izhodišča z empiričnimi ugotovitvami.

 

Sposobni so kritično presojati razvojne strategije, prepoznati pasti in potenciale ter oblikovati prostorsko-občutljive politike za trajnostni in vključujoči razvoj obrobnih območij. Razumejo pomen lokalnih akterjev, kulture in institucionalnega okolja ter jih znajo vključiti v načrtovanje razvojnih poti.

 

Pridobljeno znanje znajo strokovno predstaviti in ga uporabiti pri interdisciplinarnem sodelovanju, kar jih usposablja za raziskovalno, načrtovalsko ali svetovalno delo na področju razvoja perifernih območij na različnih prostorskih ravneh.

 

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje

 

Metode (načini) dela:

  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)

 

Načini ocenjevanja:

  • Daljši pisni izdelek (80 %)
  • Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %).

 

Reference nosilca:

  • Harfst,J., Kozina, J., Sandriester, J., Tiran, J., Bole, D., Pizzera, J. (2025) Problematization and policy responses to youth (out)migration in small and medium-sized industrial towns. European Planning Studies. https://doi.org/10.1080/09654313.2024.2438964
  • Mayer, H., Bole, D., Morisson, A., Cima, O., Goluža, M., Kozina, J. (2025) Going beyond city size: Agency and multiscalarity in the transformation of industrial towns in Slovenia and Switzerland. Regional Studies. https://doi.org/10.1080/00343404.2025.2462714
  • Bole, D., Goluža, M., Kozina, J. (2024). Linking industrial culture and human agency in three (post)industrial towns: Collective and individual agency shaping development paths. Geoforum, 150. https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2024.103993
  • Tiran, J., Kozina, J., Bole, D. (2023). Industrial culture as an agent of social innovation: reflections from Velenje, Slovenia. Innovation: The European Journal of Social Science Research, 36(2), 333-356. https://doi.org/10.1080/13511610.2022.2026212
  • Bole, D., Kozina, J., Tiran, J. (2020). The socioeconomic performance of small and medium-sized industrial towns: Slovenian perspectives. Moravian Geographical Reports, 28(1), 16-28. https://doi.org/10.2478/mgr-2020-0002
  • Kozina, J., Bole, D. (2018). The impact of territorial policies on the distribution of the creative economy: tracking spatial patterns of innovation in Slovenia. Hungarian Geographical Bulletin, 67(3), 259-273. https://doi.org/10.15201/hungeobull.67.3.4

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI