Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Ples predstavlja enega izmed temeljnih izrazov nesnovne kulturne dediščine, saj v svoji manifestaciji združuje gib, zvok, prostor in skupnost v neposredno, utelešeno in živo izkušnjo. Kot izraz identitete, vrednot in načinov komuniciranja presega zgolj estetsko oziroma uprizoritveno dimenzijo; je tudi medij, prek katerega dediščinske skupnosti ohranjajo telesno govorico, lokalno zgodovino ter simbolne pomene, povezane z obredi, praznovanji in prelomnimi trenutki življenjskega cikla. Plesna dediščina obenem deluje kot sredstvo posredovanja idej o kulturni legitimnosti, posebnosti in nacionalni identiteti, zlasti kadar jo obravnavamo znotraj Unescove dediščinske paradigme.

Predmet kritično preučuje razmerja med vernakularnimi plesnimi praksami, ki jih posamezniki in skupnosti utelešajo v vsakdanjem življenju, ter plesno dediščino kot institucionalizirano kulturno kategorijo v okviru avtoriziranih dediščinskih diskurzov. Na primeru Slovenije analizira procese rekontekstualizacije, folklorizacije in dediščinjenja plesnih tradicij. Plesno izročilo in plesna dediščina sta obravnavana kot kompleksna družbeno-kulturna izraza, ki presegata estetske in uprizoritvene funkcije ter se pojavljata v raznolikih kontekstih – od ritualnih praks in praznovanj do institucionaliziranih predstav, muzealizacije in turističnih spektaklov.

Poudarek je na analizi plesnih in gibalnih praks (npr. ritualnih, rekreativnih, družabnih) ter na preučevanju procesov, s katerimi te prakse prehajajo v dediščinski okvir. To vključuje preučevanje mehanizmov selekcije, dokumentiranja in (re)prezentacije plesnih praks, pa tudi vlog različnih akterjev pri tem – od posameznikov in skupnosti do kulturnih institucij, medijev in politik dediščine.

Študenti in študentke bodo spoznavali sodobne pristope etnokoreologije, antropologije plesa in kritičnih dediščinskih študij. Predmet temelji na primerjalnem, medkulturnem in utelešenem razumevanju plesa kot ključnega izraza nesnovne kulturne dediščine posameznikov in dediščinskih skupnosti.

Temeljni literatura in viri:

• Bakka, Egil, Theresa Jill Buckland, Helena Saarikoski, and Anne Von Bibra Wharton, eds. 2020. Waltzing Through Europe: Attitudes towards Couple Dances in the Long Nineteenth Century. 1st edn. Open Book Publishers. https://doi.org/10.11647/OBP.0174.
• Bejtullahu, Alma. 2024. Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji [Musical and Dance Activities of Women with Immigrant Backgrounds in Slovenia]. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610508663
• Buckland, Theresa Jill, ed. 1999. Dance in the Field: Theory, Methods and Issues in Dance Ethnography. Basingstoke: Macmillan.
• Buckland, Theresa Jill, ed. 2006. Dancing from Past to Present: Nation, Culture, Identities. Madison: University of Wisconsin Press.
• Dunin, Elsie Ivancich, and Adrienne L. Kaeppler, eds. 2007. Dance Structures: Perspectives on the Analysis of Human Movement. Budapest: Akadémiai Kiadó.
• Fiskvik, Anne Margrete, Marit Stranden, eds. (Re)Searching the Field: Festschrift in Honour of Egil Bakka. 2014. Bergen: Fagbokforlaget.
• Ivancich Dunin, Elsie, ed. 2015. Dance and Narratives & Dance as Tangible and Intangible Cultural Heritage: Proceedings of the 28th Symposium of the ICTM Study Group on Ethnochoreology. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research.
• Knust, Albrecht. 1979. Dictionary of Kinetography Laban (Labanotation). London: MacDonald and Evans.
• Kunej, Rebeka, and Ann R. David, eds. 2024. Reconsidering Knowledge Production and Inclusion/Exclusion in Dance Communities: Proceedings of the 32nd Symposium of the ICTM Study Group on Ethnochoreology, 29 July–5 August 2022, Brežice, Slovenia. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610508809
• Kunej, Rebeka, and Theresa Jill Buckland, eds. 2025. Traditional Dance in Europe as Living Cultural Heritage. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610510512
• Macdonald, Sharon. 2013. Memorylands: Heritage and Identity in Europe Today. London and New York: Routledge.
• Petkovski, Filip. 2023. Od seljaštva do čovječanstva: ples kao nematerijalna kulturna baština [From Peasantry to Humanity: Dance as Intangible Cultural Heritage]. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku.
• Ramovš, Mirko. 1992–2000. Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Vols. 1–7. Ljubljana: Kres.
• Ravnikar, Bruno. 2004. Kinetografija, ples in gib. Kranj: Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije.
• Royce, Anya Peterson. 2002 [1977]. The Anthropology of Dance. Alton: Dance Books.
• Shay, Anthony. 2016. Ethno Identity Dance for Sex, Fun and Profit: Staging Popular Dances around the World. London: Palgrave Macmillan.
• Smith, Laurajane. 2006. Uses of Heritage. London and New York: Routledge.
• Smith, Laurajane. 2012. All Heritage Is Intangible: Critical Heritage Studies and Museums. Amsterdam: Reinwardt Academy. https://www.ahk.nl/fileadmin/download/reinwardt/lectoraat/All_heritage_is_intangible.pdf
• Spencer, Paul, ed. 1999 (1985). Society and the Dance: The Social Anthropology of Process and Performance. Reprint ed. Cambridge: Cambridge University Press.
• Stavêlová, Daniela, and Theresa Jill Buckland, eds. 2018. Folklore Revival Movements in Europe Post 1950: Shifting Contexts and Perspectives. 1st ed. Prague: Institute of Ethnology of the Czech Academy of Sciences.
• Stepputat, Kendra, ed. 2017. Dance, Senses, Urban Contexts: Proceedings of the 29th Symposium of the ICTM Study Group on Ethnochoreology, Austria. Graz: ICTM Study Group on Ethnochoreology; Institute of Ethnomusicology, University of Music and Performing Arts Graz.
• Wharton, Anne von Bibra, and Dalia Urbanavičienė, eds. 2022. Dance and Economy, Dance Transmission: Proceedings of the 31st Symposium of the ICTM Study Group on Ethnochoreology, , Klaipėda, Lithuania. Vilnius: Lithuanian Academy of Music and Theatre.
• Zbirka zapisov slovenskih ljudskih plesov [Collection of Slovenian Folk Dance Notations]. ARZENAL. https://hdl.handle.net/20.500.12102/A2.910

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je študentkam in študentom ponuditi poglobljeno razumevanje plesne dediščine kot raziskovalnega in družbeno-kulturnega fenomena ter jih usposobiti za samostojno znanstveno delo na tem področju. Temeljni cilj premeta je seznanitev s specifikami v obravnavanju plesne dediščine v sklopu kritičnih dediščinskih študij. Zasnova predmeta zagotavlja vpoglede v problematiko slovenske plesne dediščine, ki bo umeščena v širši kontekst dediščinjenja plesa in kritičnih dediščinskih študij.

Poseben poudarek je na:

• poznavanju in kritični obravnavi različnih dediščinskih praks povezanih s plesom v lokalnem in mednarodnem okolju,
• razumevanju oblikovanja dediščinskih praks na področju plesa kot nesnovne kulturne dediščine,
• razvijanju sposobnosti za analizo, interpretacijo in vrednotenje dediščinskih procesov plesnih dediščinskih skupnosti,
• razvoju analitičnih sposobnosti za interpretacijo prepletenosti procesov, odnosov, in pojavov v povezavi s plesom kot nesnovno kulturno dediščino,
• usposabljanju za ozaveščeno raziskovalno delo z izbranimi plesnimi prvinami, pridobivanje in uporaba raziskovalnih veščin sodobne etnološke/plesno-antropološke metodologije, s poudarkom na plesnih etnografskih raziskavah,
• krepitvi veščin znanstvenega pisanja in predstavljanja raziskovalnih ugotovitev,
• razvijanju prenosljivih kompetenc, kot so kritično mišljenje, interdisciplinarno povezovanje in samostojno raziskovalno delo.

Predvideni študijski rezultati:

Po uspešno opravljenem predmetu bodo študentke in študenti:

• pridobili vpogled v različne paradigme proučevanja plesnih praks in z njimi povezanih dediščinskih procesov,
• znali kritično ovrednotiti teoretične in metodološke pristope k proučevanju preteklih in sodobnih plesnih praks ter institucionalizaciji plesne dediščine,
• usposobljeni za analizo in interpretacijo plesnih dediščinskih praks in procesov,
• znali načrtovati in izvesti raziskavo s področja na področju antropologije / etnologije plesa z interdisciplinarnimi metodami,
• sposobni ozaveščeno ravnati z izbranimi plesnimi praksami ter jih umestiti v širši raziskovalni okvir kritičnih dediščinskih študij.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 60 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %

Reference nosilca:

• Kunej, Drago. 2025. “The Role of Music and Musicians in the Revitalisation of Dance Heritage.” In Traditional Dance in Europe as Living Cultural Heritage, edited by Rebeka Kunej, and Theresa Jill Buckland. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610510512_06
• Kunej, Drago. The changing nature of instrumental music and musicians in folk dance ensembles. Traditiones 52 (2): 69– https://doi.org/10.3986/Traditio2023520204
• Kunej, Drago, and Rebeka Kunej. 2019. Dancing For Ethnic Roots: Folk Dance Ensembles of Ethnic Minority Groups in Slovenia’. Musicological Annual 55 (2): 111–131. https://doi.org/10.4312/mz.55.2.111-131.