Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Predmet obravnava ritualnost kot eno od temeljnih oblik nesnovne kulturne dediščine in kot ključno prakso oblikovanja družbenega, simbolnega in kulturnega življenja. Ritual se preučuje z vidika univerzalnosti in kulturne specifičnosti, s posebnim poudarkom na sodobnih procesih dediščinjenja, vprašanju avtentičnosti, interpretacije, reprezentacije, festivalizacije ter vlogi spola in moči.

Struktura

1. Zgodovinski pregled:
   • raziskovanje ritualov v evropskem in slovenskem prostoru;
   • vplivi svetovnih teorij;
   • umeščanje ritualnosti v dediščinski diskurz.
2. Tematski pregled:
   • ritual kot dediščina;
   • jezik, struktura, tipologija;
   • performativni vidiki;
   • ritual in moč;
   • ritualnost in spol;
   • javno vs. zasebno; sodobne manifestacije.
3. Empirične študije:
   • raziskava konkretnega rituala;
   • terenska analiza;
   • priprava besedila zaobjavo.

Temeljni literatura in viri

• Bell, Catherine. Ritual: Perspectives and Dimensions. Oxford, 1997.
• Bell, Catherine. Ritual Theory, Ritual Practice. Oxford, 2009.
• Durkheim, Émile. Elementary Forms of Religious Life. Oxford, 2008.
• Eliade, Mircea. Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana, 1996.
• Fikfak, Jurij. Pogledi na ritualnost in ritualne prakse na Slovenskem. Traditiones 37 (2), 2008, str. 45–59.
• Handelman, Don. Models and mirrors: Towards an anthropology of public events. Oxford, 1998.
• Kertzer, David. Ritual, Politics, and Power. Yale, 1988.
• Kotnik, Franc. Slovenske starosvetnosti. Nekaj zapiskov, orisov in razprav. Ljubljana, 1943.
• Kozorog, Miha. Festivalski kraji: Koncepti, politike in upanje na periferiji. Ljubljana, 2013.
• Kreinath, Jens, Jan Snoek in Michael Stausberg. Theorizing rituals: Classical topics, theoretical approachess, analytical concepts. Leiden, 2008.
• Kuret, Niko. Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. I–II. Celje, 1989.
• Ložar Podlogar, Helena. V adventu snubiti – o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov. Celovec, 1995.
• Orel, Boris. Slovenski ljudski običaji. V. Ložar, Rajko (ur.), Narodopisje Slovencev. I. Ljubljana, 1944, str. 263–349.
• Orel, Boris. 1952. Slovenski ljudski običaji. V: Grafenauer, Ivan in Boris Orel (ur.), Narodopisje Slovencev. II. Ljubljana, 1952, str. 134–165.
• Poljak Istenič, Saša. Tradicija v sodobnosti: Janče – Zeleni prag Ljubljane. Ljubljana, 2013.
• Simonič, Peter. Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti. Ljubljana, 2009.
• Turner, Victor. The Ritual Process. Berlin, 1969.
• Van Gennep, Arnold. The Rites of Passage. Chicago, 1960.
• UNESCO. Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage, 2003

Cilji in kompetence:

Cilji predmeta

• Razviti razumevanje ritualnosti kot elementa nesnovne kulturne dediščine.
• Spoznati ključne teorije in metodologije raziskovanja ritualov, procesov dediščinjenja in festivalizacije.
• Kritično ovrednotiti dediščinske politike in prakse, ki rituale institucionalizirajo.
• Razmišljati o vlogi spola, moči, javnega in zasebnega pri oblikovanju ritualov kot dediščine.

Splošne kompetence:

• Kritično mišljenje in samostojno raziskovanje.
• Akademsko izražanje (pisno in ustno).
• Povezovanje teorije in empiričnega dela.
• Interdisciplinarno razumevanje nesnovne dediščine.

Predmetno specifične kompetence:

• Poznavanje teorij ritualnosti in dediščinskih konceptov.
• Analiza ritualov v kontekstu dediščinskih politik in festivalizacije.
• Razumevanje procesov dediščinjenja (avtentičnost, interpretacija, reprezentacija).
• Raziskovanje ritualov skozi prizmo spola, moči in javno/zasebnih praks.
• Priprava znanstvenega prispevka, ki povezuje ritualnost in dediščino.

Predvideni študijski rezultati:

Študent oz. študentka po opravljenem predmetu zna:

• opisati teoretske osnove ritualnosti in nesnovne dediščine;
• analizirati rituale kot dediščinske prakse;
• primerjati teoretske modele razumevanja ritualov;
• interpretirati rituale v povezavi z močjo, spolom, javnim/zasebnim ter procesi dediščinjenja in festivalizacije;
• izvesti samostojno terensko raziskavo rituala;
• pripraviti znanstveni članek in ga predstaviti v akademskem okolju;
• kritično vrednotiti vlogo ritualov pri oblikovanju identitet in kulturnega dediščinjenja.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 30 %

Reference nosilke

• POLJAK ISTENIČ, Saša. Tradicija v sodobnosti: Janče – zeleni prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
• POLJAK ISTENIČ, Saša. Družbeno ustvarjanje praznikov: med dediščino, identiteto in trajnostnim razvojem. Etnolog [Nova vrsta] 23(74), 2013, str. 27-48.
• POLJAK ISTENIČ, Saša. Classical concepts, new perspectives: what’s up with agricultural rituals? Slovenský národopis 62(2), 2014, str. 182-196