Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• okoljski problemi in vloga človekovega vedenja v okolju
• odzivi družbe na človekovo delovanje v okolju in razvoj okoljskih paradigem
• okoljski vplivi virov obremenjevanja okolja (promet, kmetijstvo, industrija in rudarstvo, energetika, gospodinjstva)
• sodobni okoljski problemi v mestih
• odnos med človekom in življenjskim okoljem
• razvoj okoljske ozaveščenosti in okolju prijaznega vedenja
• metode za krepitev okoljske ozaveščenosti in vedenja

Temeljni literatura in viri:

• Akintunde E. A. 2017. Theories and Concepts for Human Behavior in Environmental Preservation. Journal of Environmental Science and Public Health. 1-2.
• Ardoin, N. M., Bowers, A. W., Gaillard, E. 2020.Environmental education outcomes for conservation: A systematic review. Biological Conservation, 241.
• Ensuring quality of life in Europe’s cities and towns. 2009. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities, 108 str.
• Gardner, G. T., Stern, P. C. 2002: Environmental problems and human behaviour. Boston.
• Harper, C., Snowden, M. 2017: Environment and Society. New York.
• Kirn, A. 2004: Narava – družba – ekološka zavest. Ljubljana.
• Kos, D. 2004: Tri ravni trajnostnega razvoja. Teorija in praksa, 41-1/2.
• Plut, D. 2006: Mesta in sonaravni razvoj. Ljubljana.
• Plut, D. 2008: Vrednotenje geografskega okolja in okoljska etika. Dela 29.
• Polajnar Horvat, K. 2015: Okolju prijazno vedenje. Georitem 26. Ljubljana.
• Smrekar, A. 2011: From environmental awareness in word to environmental awareness in deed: the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 51-2.
• Smrekar, A., Breg Valjavec, M.), Polajnar Horvat, K., Tiran, J. 2019: geography of urban environmental protection in Slovenia : the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica. 59-3.
• Steg, L., Vlek, C. 2009: Encouraging pro-environmental behaviour: An integrative review and research agenda. Journal of environmental psychology 29.
• Špes, M. 1998: Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. Geographica Slovenica 30. Ljubljana.

Cilji in kompetence:

Temeljni cilj predmeta je seznaniti študentko oz. študenta z izbranimi temami iz preučevanja družbeno-okoljskih procesov.

Študent oz. študentka s predmetom pridobi naslednje kompetence:

• razume vlogo človekovega vedenja pri nastajanju in reševanju sodobnih okoljskih problemov,
• je seznanjen s ključnimi okoljskimi paradigmami,
• razume potek razvoja okoljske miselnosti, ozaveščenosti in okoljskega vedenja kot ključnih dejavnikov pri obremenjevanju in varstvu okolja,
• prepozna temeljne vire obremenjevanja okolja ter razume njihovo delovanje in okoljske vplive
• je sposoben obravnavati mesto kot ekosistem in je seznanjen s ključnimi okoljskimi problemi v mestih
• razume kompleksen proces razmerja med človekom, življenjskim okoljem ter njegovim dojemanjem in vrednotenjem,
• zna prepoznati in razumeti vlogo notranjih in zunanjih dejavnikov pri okoljski ozaveščenosti in vedenju ter
• je seznanjen s pomenom in vlogo informacijskih in strukturnih strategij za krepitev okoljske ozaveščenosti in vedenja.

Študente in študentke bomo spodbujali h kritičnemu razmišljanju, uporabi problemskega pristopa in samostojnemu raziskovanju, zato bo zahtevana oddaja samostojnega seminarskega dela na izbrano temo.

Predvideni študijski rezultati:

Študent oz. študentka s predmetom pridobi:

• poglobljeno razumevanje izbranih sodobnih okoljskih problemov in načinov njihovega reševanja
• sposobnost prepoznavanja virov obremenjevanja okolja in njihovih pokrajinskih učinkov
• sposobnost celostnega vrednotenja mestnega okolja in njegovih sestavin
• poglobljeno razumevanje kompleksnega odnosa med človekom in življenjskim okoljem
• sposobnost razumevanja medsebojnega prepleta dejavnikov razvoja okoljske ozaveščenosti in vedenja ter
• praktična znanja o uporabnosti informacijskih in strukturnih strategij za krepitev okoljske ozaveščenosti in spreminjanja okoljskega vedenja.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• krajši pisni izdelki (30 %)
• končno ocenjevanje (ustni izpit) (70 %)

Reference nosilca:

• Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana.
• Smrekar, A. 2007: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane. Georitem 1. Ljubljana.
• Smrekar, A. 2011: From environmental awareness in word to environmental awareness in deed: the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica 51-2.
• Smrekar, A., Tiran, J. 2013: Pomen zelenih površin za kakovost bivanja v mestih : razvoj misli skozi čas. Geografski vestnik 85-2.
• Smrekar, A., Breg Valjavec, M. 2014: Vrednotenje nekdanje in sedanje proizvodnje nevarnih odpadkov v Ljubljani z vidika obremenjevanja podtalnice. Geografski vestnik 86-2.
• Smrekar, A., Breg Valjavec, M.), Polajnar Horvat, K., Tiran, J. 2019: geography of urban environmental protection in Slovenia : the case of Ljubljana. Acta geographica Slovenica. 59-3.
• Smrekar, A., Gašperič, P., Tičar, J., Polajnar Horvat, K. 2023: Aktivno vključevanje deležnikov v upravljanje zavarovanih območij: primer mokrišča Krajinski park Sečoveljske soline. Geografski vestnik 95-1.