Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Hrana ni le ena izmed najnujnejših človekovih potreb, temveč je tesno prepletena z različnimi vidiki človekovega življenja v družbi. Predmet poglablja študentkino oziroma študentovo splošno razumevanje kulturnih in političnih dimenzij hrane tako v preteklosti kot v kontekstu antropocena, obenem pa omogoča poglabljanje specifičnih vsebin, ki so neposredno povezane z individualno doktorsko raziskavo. Predmet torej ponuja tako splošen pregled antropologije hrane kot tudi natančen in kritičen vpogled v izbrana poglavja pretekle in/ali sodobne produkcije, potrošnje in diseminacije hrane.

Med osrednje vsebine spadajo:

• pregled antropologije hrane;
• povezave med hrano in kolektivnimi identitetami (vključno s spolnimi);
• zgodovina prehrane;
• vloga preteklosti (in nekaterih drugih idej) pri sodobnem trženju hrane;
• hrana v luči medvrstnih odnosov;
• prehrana v antropocenu.

Predmet temelji na spoznanjih s področja antropologije, etnologije, zgodovine, sociologije in geografije ter raziskuje njihove presečišča.

Temeljni literatura in viri

• Appadurai, Arjun. “How to Make a National Cuisine: Cookbooks in Contemporary India.” Comparative Studies in Society and History, Vol. 30, No. 1 (1988), pp. 3–24.
• Bourdieu, Pierre. Distinction : A Social Critique of the Judgement of Taste. Translated by Richard Nice. Cambridge, Mass.: Harvard University Press Cambridge, Mass., 1984.
• Brulotte, Ronda L., and Michael A. Di Giovine. Edible Identities: Food as Cultural Heritage. London: Routledge, 2016.
• Counihan, Carole & Van Esterik, Penny (eds.). Food and Culture: A Reader. New York & London: Routledge, 2013.
• Demossier, Marion. “Beyond Terroir : Territorial Construction, Hegemonic Discourses, and French Wine Culture.” Journal of the Royal Anthropological Institute 17, no. 4 (December 2011): 685–705. https://doi.org/10.1111/j.1467-9655.2011.01714.x.
• DeSoucey, Michaela. “Gastronationalism: Food Traditions and Authenticity Politics in the European Union.” American Sociological Review 75, no. 3 (June 2010): 432–55. https://doi.org/10.1177/0003122410372226.
• Goody, Jack. Cooking, Cuisine and Class: A Study in Comparative Sociology. Cambridge: Cambridge University Press, 1982.
• Ličen, Daša. “The Fine and the Tasteless. Istrian Culinary Experts and Taste.” Traditiones 44, no. 3 (December 16, 2015): 113. https://doi.org/10.3986/Traditio2015440306.
• Mintz, Sidney W. & Du Bois, Christine M. (2002). The Anthropology of Food and Eating. Annual Review of Anthropology, 31, 99-119. https://doi.org/10.1146/annurev.anthro.32.032702.131011.
• Mintz, Sidney W. (2010). Sladkost in moč: mesto sladkorja v moderni zgodovini. Ljubljana: Založba / cf., prevod Polona Poberžnik & Ičo Vidmar.
• Paxson, Heather (ed.). Eating Beside Ourselves: Thresholds of Foods and Bodies. Durham, NC: Duke University Press, 2023.
• Petrini, Carlo. Slow Food: The Case for Taste. New York: Columbia University Press, 2004.
• Porciani, Ilaria, ed. Food Heritage and Nationalism in Europe. 1st ed. Abingdon, Oxon ; New York, NY : Routledge, [2020] | Series: Critical heritages of Europe: Routledge, 2019. https://doi.org/10.4324/9780429279751.
• Pratt, Jeff. “Food Values: The Local and the Authentic.” Critique of Anthropology 27, no. 3 (September 2007): 285–300. https://doi.org/10.1177/0308275X07080357.
• Ramšak, Mojca. Wine Queens: Understanding the Role of Women in Wine Marketing. Cham: Springer, 2015. https://doi.org/10.1007/978-3-319-16661-2.
• Sutton, David E. “Food and the Senses.” Annual Review of Anthropology 39, no. 1 (October 21, 2010): 209–23. https://doi.org/10.1146/annurev.anthro.012809.104957.

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Preseči razumevanje hrane kot trivialne teme in jo obravnavati kot ekonomsko, politično, kulturno in družbeno pomembno, še zlasti v kontekstu antropocena.
• Pridobiti temeljno znanje antropologije in zgodovine hrane.

Kompetence:

• Razviti kritični vpogled v dediščinjenje hrane in njene kulturne, politične ter ekonomske implikacije.
• Analizirati vlogo spola pri produkciji, distribuciji in potrošnji hrane.
• Prepoznati razliko med diskurzom o hrani in njeno praktično vlogo ter posledicami.

Predvideni študijski rezultati:

• Prepoznati in kritično oceniti temeljno literaturo na področju raziskav hrane, pri čemer bodo upoštevali tako zgodovinsko pomembne prispevke kot tudi sodobne raziskovalne trende.
• Sodelovati pri interdisciplinarnih raziskavah hrane, zlasti na presečiščih spola, ekonomije, etnologije, dediščinskih študij, antropologije in antropocena.
• Kritično analizirati in dekonstruirati pojme, kot je gastronomska dediščina, ter oceniti, kako ideologija in razmerja moči oblikujejo te procese.
• Uporabiti teoretično znanje v svojih doktorskih raziskavah in ga prevesti v praktične analitične ali metodološke pristope.
• Razvijati nove konceptualne ali metodološke okvire, pri čemer bodo ustvarjalno razširjali ali izzivali obstoječe paradigme na tem področju.
• Pripraviti teoretsko utemeljen in antropološko zasidran znanstveni prispevek o vlogi hrane v družbi in ga predstaviti.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov

Načini ocenjevanja:

• Krajši pisni izdelki 20 %,
• Daljši pisni izdelki 70 %,
• Javni nastop ali predstavitev 10 %.

Reference nosilke:

• Ličen, D. (2025). Against plebeian ignorance and for civilized behavior: Habsburg Trieste’s Società Zoofila as a bourgeois instrument. Austrian History Yearbook, 1–18.
• Ličen, D. (2024). Naturwissenschaftler im Triest der späten Habsburgermonarchie: Eine national indifferente Insel im Getöse der zeitgenössischen Politik? Österreichische Zeitschrift für Geschichtswissenschaften, 35(2), 187–210.
• Ličen, D. (2022). Zbližati, izobraziti in razvedriti slovanski živelj: članstvo Slavjanskega društva v Trstu ob pomladi narodov. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 70(2), 363–374.
• Ličen, D. (2018). Reinventing Habsburg cuisine in twenty-first century Trieste. Folklore: Electronic Journal of Folklore, 71, 37–54.
• Ličen, D. (2017). The “authentic” blend: Experts weigh in on Istrian food. Digest, 5(2).
• Ličen, D. (2015). The fine and the tasteless: Istrian culinary experts and taste. Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 44(3), 113–130.