Vsebina:

1. Uvod v kulturno geografijo

• Teorija kulturne geografije
• Metodologija kulturne geografije

2. Evolucija kulturne geografije

• Zgodovina kulturne geografije
• Razvoj kulturne geografije v 21. stoletju

3. Kraj in moč

• Poznavanje (svojega) kraja
• Zaznavanje kraja
• Zamišljanje pokrajin
• Pridobivanje in ustvarjanje kraja

4. Kultura in kraj

• Kraj in kapitalizem: globalnost, korporativnost in antikapitalizem
• Kulturne pokrajine, kulturni prostori, kulturne četrti in inovativni miljeji
• Kraj in mobilnost
• Kraj in narava

5. Kultura in identiteta

• Kraj rase in narodnosti
• Kraj in mladina
• Kraj in jezik
• Kraj in običaji

6. Kulturna geografija

• Izvajanje kulturne geografije v praksi
• Vzpostavljanje kulturnogeografskega pristopa

Temeljna literatura in viri

• Kozina, J., Clifton, N. (2019). City-region or Urban-rural Framework: What Matters More in Understanding the Residential Location of the Creative Class? Acta Geographica Slovenica, 59(1), 127-143.
• Kozina, J., Bole, D. (2018). The Impact of Territorial Policies on the Distribution of the Creative Economy: Tracking Spatial Patterns of Innovation in Slovenia. Hungarian Geographical Bulletin, 67(3), 259-273.
• Kozina, J., Bole, D. (2018). Kje prebivajo in delujejo kulturni ustvarjalci? Širjenje in razpršitev kulturnih prostorov v Sloveniji [Where Do Cultural Workers Live and Act? The Spreading and Dispersal of Cultural Spaces in Slovenia]. Družboslovne razprave, 34(87), 35-59.
• Chapain, C., Stryjakiewicz, T. (eds.) (2017). Creative Industries in Europe: Drivers of New Sectoral and Spatial Dynamics. Cham: Springer International Publishing AG.
• Murzyn-Kupisz, M., Działek, J. (eds.) (2017). The Impact of Artists on Contemporary Urban Development in Europe. Cham: Springer International Publishing AG.
• Anderson, J. (2015). Understanding Cultural Geography: Places and Traces. Abingdon: Routledge.
• Dragićević, V., Bole, D., Bučić, A., Prodanović, A. (2015). European Capital of Culture: Residents’ Perception of Social Benefits and Costs – Maribor 2012 Case Study. Acta Geographica Slovenica, 55(2), 283-302.
• Urbanc, M., Gašperič, P., Kozina, J. (2015). Geographical Imagination of Landscapes: Analysis of the Book of Photographs Slovenian Landscapes. Acta Geographica Slovenica, 55(1), 99-125.
• Lorentzen, A., van Heur, B. (eds.) (2013). Cultural Political Economy of Small Cities. Abingdon: Routledge.
• Šmid Hribar, M., Ledinek Lozej, Špela. (2013). The Role of Identifying and Managing Cultural Values in Rural Development. Acta Geographica Slovenica, 53(2), 371-378.
• Phillips, R., Johns, J. (2012). Fieldwork for Human Geography. London: SAGE.
• Bufon, M. )2012). Združeni v različnosti: oris evropskega družbenega prostora [United in Diversity: Outline of the European social space]. Koper: Univerzitetna založba Annales.
• Urbanc, M. (2011). Pokrajinske predstave o slovenski Istri [Landscape Representations of Slovenian Istria]. Ljubljana: Založba ZRC.
• Bole D. (2008). Cultural Industry as a Result of New City Tertiarization. Acta Geographica Slovenica, 48(2), 255-276.
• Urbanc, M. (2002). Kulturne pokrajine v Sloveniji [Cultural Landscapes in Slovenia]. Ljubljana: Založba ZRC.
• Bufon, M. (1999). Problematika teritorialnosti v politični in kulturni geografiji [Problems of Territoriality in Political and Cultural Geography]. Geografski vestnik, 71, 91-103.
• Norton, W. (1989). Explorations in the Understanding of Landscape: A Cultural Geography. London: Greenwood Press

Cilji in kompetence

Cilj je preučiti razmerja med kulturo in krajem. Na splošno kulturna geografija preučuje kulturne vrednote, prakse, diskurzivne in materialne izraze in artefakte ljudi, kulturno raznolikost in pluralnost družbe ter kako so kulture razporejene po prostoru, kako nastajajo kraji in identitete, kako si ljudje zamišljajo kraje in gradijo čute za kraj ter kako ljudje proizvajajo in prenašajo znanje in pomen. Kulturna geografija je že dolgo osrednja disciplina geografije, čeprav so se njena misel, idejna orodja in pristop k empiričnim raziskovanjem sčasoma precej spremenili. Študenti in študentke bodo preučili široko paleto načinov, kako se kultura razvija in spreminja vsakdanje življenje in kraje. Po eni strani bodo raziskovali kulturno politiko različnih družbenih skupin glede vprašanj, kot so ranljivost, etnična pripadnost, spol, rasa, seksualnost in kako procesi in prakse drugačenja, kolonializma, imperializma, nacionalizma in religije oblikujejo življenja ljudi v različnih krajih in okoliščinah, ki spodbujajo občutke pripadnosti in izključenosti. Na drugi strani bodo gledali na to, kako se kultura odraža in posreduje z reprezentacijami, kot so umetnost, fotografija, glasba, film in množični mediji, ter materialnimi kulturami, kot so moda, hrana, dediščina in spomeniki, pa tudi prakse ustvarjanja znanja in komunikacije skozi jezik. Na koncu bodo študenti in študentke analizirali, kako se kultura seka z drugimi oblikami geografskih raziskav, kot so ekonomska in politična geografija, s predpostavko, da so ta področja globoko prepletena in oblikovana s kulturnimi procesi.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

• poznavanje temeljnih teorij, konceptov, modelov in metod s področja kulturne geografije
• sposobnost povezovanja kulture s prostorskim razvojem in načrtovanjem
• obvladanje orodij za analitsko obravnavanje kulture skozi različne reprezentacije, kot so umetnost, fotografija, glasba, film in množični mediji

Metode poučevanja in učenja:

• Samostojno delo študentk in študentov
• Razgovor / diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• »Terenske vaje« (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni prispevek (60 % ocene),
• javni nastop ali predstavitev (10 % ocene),
• ustni ali pisni izpit (30 % ocene).