Erika Kržišnik | O izbiblijski/izbiblični frazeologiji

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, imela red. prof. dr. Erika Kržišnik:

 

O izbiblijski/izbiblični frazeologiji.

 

Izbiblijski ali izbiblični frazem? Katero je ustreznejše in zakaj?

Razmišljanje o izbiblijski/izbiblični frazeologiji v dvojem presega samo temo o viru te frazeologije, in sicer je treba pred tem reči nekaj o (1) ožjem, jezikoslovnem vprašanju, kaj je izcitatna frazeologija, kdaj je neka stalna tvorba izcitatni frazem – način sprejemanja, razumevanja (stopnja poznavanja zgodbe in izraza) in rabe (razlika med pomenom in besedilnim smislom); (2) širše kulturološkem vprašanju, v kateri in kolikšni del frazeološkega »zaklada« sodi izbiblijska frazeologija? – (a) Sveto pismo kot najpogostejši vir izcitatnih frazeološki enot; (b) mesto izbiblijske frazeologije v intelektualnem slovarju in leksikonu rojenih govorcev; (c) aktualizacija: eden najpogosteje rabljenih izbiblijskih frazemov v besedilih o predsedniških volitvah je bil frazem (biti) volk v ovčji koži/kožuhu/obleki/preobleki.

Izbiblijska frazeologija v slovenskih slovarjih: Slovar slovenskega knjižnega jezika, J. Keber: Slovar slovenskih frazemov. Poskus primerjave z besedilno rabo v korpusu slovenskega jezika (metaFida).

Predstavitev »rusko-slovanskega slovarja biblijskih citatov v razmerju do germanskih, romanskih, armenskega in gruzinskega jezika« (2019) Lepta biblejskoj mudrosti. Zbirka ponuja možnost ugotavljanja razlik, povezanih z izbiblijskimi citati in frazemi v jezikih tradicionalno katoliškega in tradicionalno pravoslavnega krščanskega sveta.

 

Predavanje bo v četrtek, 9. marca 2022, ob 17. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Dr. Erika Kržišnik je redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Temeljno področje njenega jezikoslovnega strokovnega in znanstvenega dela je frazeologija kot ena od jezikoslovnih ved, posebej frazeologija slovenskega jezika. V tem okviru se je največ ukvarjala s kreativno izrabo frazeoloških enot kot stalnih in idiomatičnih večbesednih izrazov, od besednozveznih do stavčnopovednih, v umetnostnih in medijskih besedilih, s frazeološkimi enotami kot konvencionaliziranimi jezikovnimi uresničitvami konceptualnih metafor in s kulturološkimi razsežnostmi frazeologije.

 

Vabljeni!