Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje geologije imel dr. Aleksander Horvat:
Ime česa je antropocen?
Antropocen je v sodobni znanosti zagotovo izjemen. V zgodovini bi težko našli primere, kjer bi ena znanstvena tematika v tako kratkem času zaposlovala pravzaprav vsa znanstvena področja: tako naravoslovje kot humanistične in družbene vede, pa vse do silnih vsakodnevnih političnih debat in obljub, ki bi naj krojile našo prihodnost. Še preden se je uveljavil, je antropocen že dobil tudi svojo znanstveno periodiko: The Anthropocene, ki izhaja od leta 2013 in ima trenutni IF 3,969, kar jo uvršča v Q1. Vse to kaže na njegovo aktualnost, pogostost objavljanja in citiranja. O antropocenu se danes v javnosti govori kot o v celoti definiranem in formaliziranem pojmu. Ali je res tako? Kaj o tem pravi Zemljina preteklost oziroma geologija? Pojem antropocen sta leta 2000 predlagala Crutzen in Stoermer kot »novo geološko epoho«, unikatno obdobje v zgodovini planeta, kjer je človek postal zadostna geološka sila, da je spremenil naravno okolje. Te spremembe bi naj bile ireverzibilne in unikatne. Kaj je v tej zgodbi zares posebnega in ireverzibilnega ali gre mogoče le za déjà vu zgodovine Zemlje? Crutzen je v kratki objavi v reviji Nature leta 2002 predlagal začetek »nove epohe« ob koncu 18. stoletja, ko je v zračnih mehurčkih, ujetih v polarnem ledu, opazen trend naraščanja koncentracij ogljikovega dioksida in metana. Med vsemi vedami, vpletenimi v razlaganje in razumevanje antropocena, je edino geologija razvila metode in znanja za razumevanje ter definiranje časa. V ozadju splošnega zanimanja javnosti o antropocenskih okoljskih spremembah vseskozi poteka razprava o definiciji antropocena kot geološke dobe, o njegovem začetku in najprimernejših parametrih, ki naj bi začetek določali. Kakšno je stanje teh razprav danes? In zakaj je pri tem pomemben datum 4. marec 2024?
Predavanje bo v petek, 29. marca 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.
Dr. Aleksander Horvat je raziskovalec in od leta 2021 predstojnik Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je predavatelj in koordinator študijskega modula Paleobiologija in sedimentarna geologija. Raziskovalno se ukvarja z zgornjekredno in neogensko stratigrafijo, sedimentologjio in paleoekologijo ter paleontologijo diatomej, kalcitnega nanoplanktona in mehkužcev. Raziskuje tudi na področju geoarheologije, kjer se ukvarja predvsem s provenienco materiala in okoljskimi interpretacijami arheoloških najdišč. V zadnjem času sodeluje pri interdisciplinarnih raziskavah o insekticidni uporabnosti naravnih materialov pri zaščiti poljščin.
Vabljeni!
Vir fotografije.