Vsebina:

Človek in tehnologija sta v sodobnem svetu prepletena na vseh družbenih področjih, od družine, šolstva in zdravstva do ekonomije in politike. Tehnologijo pogosto dojemamo kot orodje, ki ljudem omogoča doseči določene cilje, na primer cilj komunikacije, transporta ali proizvodnje. Antropologija, zlasti v povezavi s sorodnim področjem družbenih študij znanosti in tehnologije (Science and Technology Studies), tehnologijo obravnava širše, kot del družbenih praks in kulturnih vrednot. Različne tehnologije niso samo orodje v rokah ljudi, temveč postanejo akterji, ki na različne načine vplivajo na družbene prakse in odnose ter celo identiteto posameznic in posameznikov. Poleg tega tehnologije niso nevtralne, ampak tako odražajo kot oblikujejo družbene hierarhije, ideologije in razmerja moči. Sem spadajo tudi načini, kako se lahko spolne in rasne pristranskosti vtkejo v tehnološke sisteme, na primer v algoritme ali uporabe umetne inteligence, ki reproducirajo ali celo okrepijo obstoječe družbene neenakosti.

Študentke in študenti obravnavajo primere etnografskih raziskav iz različnih področij, od zdravja do migracij in reorganizacije dela, in se seznanijo z metodami antropološkega raziskovanja tehnologije. Cilj predmeta je razviti kritično razumevanje tehnologije kot kulturnega pojava, sposobnost analize tehnoloških praks v širšem kontekstu ter občutljivost za etične in politične razsežnosti tehnološkega razvoja. Predmet je primeren za vse, ki jih zanima presečišče med kulturo, družbo in tehnološkimi spremembami, raziskoval pa bo med drugim naslednje teme, ki vključujejo različne vrste tehnologij, od vsakdanjih predmetov do najsodobnejših digitalnih tehnologij:

• Zgodovina antropologije tehnologije,
• Osnovne teorije STS,
• Tehnološke in podatkovne infrastrukture,
• Tehnologije skrbstva in zdravja,
• Nosljive tehnologije in nadzor,
• Algoritmi, umetna inteligenca in roboti,
• Spol, rase in razmerja moči,
• Tehnologije in delo.

Readings:

Zgodovina antropologije tehnologije

• Bruun, M. H., & Wahlberg, A. (2022). The anthropology of technology: the formation of a field: introduction. In The Palgrave handbook of the anthropology of technology (pp. 1-33). Singapore: Springer Nature Singapore.
• Escobar, A. (1995). Anthropology and the future: New technologies and the reinvention of culture. Futures, 27(4), 409-421.
• Miller, D. (Ed.). (2020). Materiality. Duke University Press.
• Pfaffenberger, B. (1992). Social anthropology of technology. Annual review of Anthropology, 491-516.

Osnovne teorije STS

• Haraway, D. J. (1985). A cyborg manifesto: science, technology, and socialist-feminism in the late twentieth century. Posthumanism.
• Law, J. (2008). Actor network theory and material semiotics. The new Blackwell companion to social theory, 141-158.
• Mol, A. (2002). The body multiple: Ontology in medical practice. Duke University Press.
• Suchman, L. A. (2007). Human-machine reconfigurations: Plans and situated actions. Cambridge university press.
• De Laet, M., & Mol, A. (2000). The Zimbabwe bush pump: Mechanics of a fluid technology. Social studies of science, 30(2), 225-263.

Tehnološke in podatkovne infrastrukture

• Larkin, B. (2013). The politics and poetics of infrastructure. Annual review of anthropology, 42(2013), 327-343.
• Adams, V. (2016). Metrics: What counts in global health. Duke University Press.
• Srinivasan, J. (2022). The political lives of information: Information and the production of development in India. MIT Press.

Tehnologije skrbstva in zdravja

• Ahlin, T. (2023). Calling family: Digital technologies and the making of transnational care collectives. Rutgers University Press.
• Hoeyer, K. (2023). Data paradoxes: The politics of intensified data sourcing in contemporary healthcare. MIT Press.
• Ruckenstein, M., & Schüll, N. D. (2017). The datafication of health. Annual review of anthropology, 46(1), 261-278.
• van Voorst, R. (2024). The medical tech facilitator: an emerging position in Dutch public healthcare and their tinkering practices. Medicine Anthropology Theory, 11(2), 1-23.

Nosljive tehnologije in nadzor

• Lupton, D. (2016). The Quantified Self: a sociology of self-tracking.
• Tamminen, S., & Holmgren, E. (2016, November). The anthropology of wearables: The self, the social, and the autobiographical. In Ethnographic Praxis in Industry Conference Proceedings (Vol. 2016, No. 1, pp. 154-174).
• Zuboff, S. (2023). The age of surveillance capitalism. In Social theory re-wired (pp. 203-213). Routledge.

Algoritmi, umetna inteligenca in roboti

• Forsythe, D. E. (1993). Engineering knowledge: The construction of knowledge in artificial intelligence. Social studies of science, 23(3), 445-477.
• Seaver, N. (2022). Computing taste: Algorithms and the makers of music recommendation. In Computing Taste. University of Chicago Press.
• Keane, W. (2025). Animals, Robots, Gods: Adventures in the Moral Imagination. Princeton University Press.
• Hasse, C. (2022). Humanism, posthumanism, and new humanism: how robots challenge the anthropological object: posthumanism. In The Palgrave handbook of the anthropology of technology (pp. 145-164). Singapore: Springer Nature Singapore.

Spol, rase in razmerja moči

• Arora, P. (2024). From pessimism to promise: Lessons from the Global South on designing inclusive tech. MIT Press.
• Benjamin, R. (2019). Race after technology: Abolitionist tools for the new Jim code. Polity Press.
• Wright, J. (2019). Robots vs migrants? Reconfiguring the future of Japanese institutional eldercare. Critical Asian Studies, 51(3), 331-354.

Tehnologije in delo

• Del Castillo, A. P., Galanos, V., Stewart, J. K., Ekbia, H. R., Nowotny, H., Ulnicane, I., … & Mandinaud, V. (2024). Artificial intelligence, labour and society.
• Irani, L. (2019). Chasing innovation: Making entrepreneurial citizens in modern India. In Chasing Innovation. Princeton University Press.
• Ritter, C. (2023). Digital ethnography: Understanding platform labour from within.
• Gray, M. L., & Suri, S. (2019). Ghost work: How to stop Silicon Valley from building a new global underclass. Harper Business.
• Rosenblat, A. (2018). Uberland: How algorithms are rewriting the rules of work. Univ of California Press

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je študentom in študentkam predstaviti  antropološko in interdisciplinarno proučevanje tehnologije kot kulturnega, družbenega in političnega pojava. Osnovni cilj je razviti široko razumevanje, kako se tehnologije vključujejo v družbene prakse in kako jih oblikujejo vrednote, razmerja moči in zgodovinski konteksti ter kako same vplivajo na družbene odnose, prakse in identiteto posameznikov in skupin.

Študenti in študentke bodo na višji ravni razumeli:

• Kako antropologija in STS razumevata tehnologijo ne le kot orodje, temveč kot nekaj, kar se aktivno vključuje v odnose, prakse in identiteto ljudi.
• Kako tehnologije vplivajo na neenakosti, vključno na področju spola, rase in socialnoekonomskih razredov.
• Pomen etnografskih metod pri analizi tehnologije v vsakdanjem življenju.

Splošne kompetence:

• Kritično in interdisciplinarno mišljenje o vlogi tehnologije v družbi.
• Samostojno akademsko raziskovanje in interpretacija empiričnega gradiva.
• Jasno in koherentno akademsko pisno in ustno izražanje.

Predmetno-specifične kompetence:

• Razumevanje ključnih antropoloških in STS teorij o tehnologiji.
• Uporaba etnografskih metod pri analizi tehnoloških praks.
• Kritična presoja kulturnih, etičnih in političnih razsežnosti tehnološkega razvoja.
• Prepoznavanje, kako tehnologije odražajo in oblikujejo družbene kategorije, kot so spol, rasa in razred.

Predvideni študijski rezultati:

Po končanem predmetu bodo študentje in  študentke lahko:

• analizirali tehnologije kot del družbenih praks in kulturnih vrednot.
• kritično primerjali različne antropološke in STS pristope k proučevanju tehnologije;
• interpretirali etnografske primere v povezavi s teoretskimi koncepti;
• predstavili etične in politične dimenzije tehnologij razvoja ter njihovo vpetost v razmerja moči;
• samostojno pripravili pisno analizo izbranega primera tehnološke prakse v širšem družbenem kontekstu.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• Krajši pisni izdelki 20 %
• Daljši pisni izdelki 60 %
  Javni nastop ali predstavitev 20 %