Vsebina

1. Uvod v mezoameriške kulture:

• Mezoamerika – definicija in skupne značilnosti kulturnogeografskega območja;
• Mezoamerika – oris naravnega okolja in kulturnega razvoja;
• pregled osnovnih značilnosti mezoameriških kultur (gospodarske osnove, družbena struktura, politična organizacija, religija, znanja, arhitektura, umetnost…).

2. Kozmologija v kulturnem kontekstu:

• definicija kozmologije;
• kozmologija in sorodni pojmi (kozmogonija, pogled na svet);
• razmerje med kozmologijo, znanostjo in religijo;
• pogojenost kozmoloških konceptov od konkretnega naravnega okolja in kulturnega konteksta.

3. Zgodovinski in mitični čas v Mezoameriki:

• orientacija v času; pomen opazovanja neba;
• merjenje časa, koledarski sistem;
• linearni in ciklični čas;
• astronomsko znanje, uporabni vidiki;
• razmerje med astronomijo in astrologijo;
• kozmogonija v mitih in arheoloških virih.

4. Konceptualna povezanost časa in prostora:

• astronomsko signifikantne smeri kot prostorski indikatorji poteka časa;
• struktura sveta/vesolja; kozmogrami;
• kozmologija v religiji in ritualu;
• observacionalne osnove verovanj, atributov božanstev in obrednih dejanj.

5. Materialni korelati kozmoloških konceptov:

• kozmološki simbolizem v arhitekturi, pokopih in drobnih artefaktih;
• urbane trase kot kozmogrami;
• astronomske orientacije v arhitekturi – praktični in simbolični pomen;
• kozmološki elementi kulturne pokrajine (»posvečena geografija«).

6. Družbena vloga kozmoloških pojmovanj:

• strukturiranje in interpretacija sveta in človekovega mesta v njem;
• uporabna vloga poznavanja naravnih zakonitosti (programiranje dejavnosti v letnem ciklu; učinkovitost gospodarstva ipd.);
• vloga kozmologije v kompleksnih družbah: znanje kot sredstvo legitimiranja oblasti, preobrazba verovanj v politično ideologijo;
• komparativni vidiki in generalizacije: primerjave z nekaterimi drugimi arhaičnimi civilizacijami.

Temeljna literatura in viri

• Bolle, K. W., Cosmology. V: M. Eliade, ur., Encyclopedia of Religions, vol. 4: 100-107.
• Jaki, S. L., Science and religion. V: M. Eliade, ur., Encyclopedia of Religions, vol.4 : 121-133.
• Brady, J. E. – W. Ashmore, 1999, Mountains, caves, water: ideational landscapes of the ancient Maya, v: Wendy Ashmore – A. Bernard Knapp, ur., Archaeologies of landscape, Oxford: Blackwell, 124-145.
• Aveni, Anthony F., 2001. Skywatchers: A revised and updated version of Skywatchers of ancient Mexico, Austin: University of Texas Press.
• Verdet, Jean-Pierre, 1996, Nebo: Red in nered, Ljubljana: DZS (prev.: M. Veselko; orig.: Le ciel: Ordre et désordre, Paris: Gallimard Jeunesse, 1987).
• Carlson, J. B., 1981, A geomantic model for the interpretation of Mesoamerican sites: an essay in cross-cultural comparison. V: E. P. Benson, ur., Mesoamerican sites and world-views, Washington: Dumbarton Oaks, 143-215.
• Sosa, J. R., 1989, Cosmological, symbolic and cultural complexity among the contemporary Maya of Yucatan. V: A. F. Aveni, ur., World archaeoastronomy, Cambridge: Cambridge University Press, 130-142.
• Villa Rojas, A., 1986. Apéndice I: Los conceptos de espacio y tiempo entre los grupos mayances contemporáneos. V: M. León-Portilla, Tiempo y realidad en el pensamiento maya, México: Universidad Nacional Autónoma de México, 119-167.
• Adams, R. E. W., M. J. MacLeod, eds. 2000. The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas, Vol. II: Mesoamerica, Parts 1 & 2. Cambridge: Cambridge University Press.
• Šprajc, I., 2018, Astronomy, architecture, and landscape in prehispanic Mesoamerica. Journal of Archaeological Research 26 (2): 197-251.

Cilji in kompetence

Študentke in študentje naj bi se seznanili s kozmološkimi koncepti mezoameriških ljudstev in z raznimi kulturnimi prvinami oz. vidiki življenja, v katerih se ta pojmovanja tako ali drugače odražajo. Pregled konkretnih spoznanj in raziskav, ki so do njih pripeljale, naj bi ponazoril tudi metodološke prijeme, ki so bili aplicirani, omogočil ovrednotenje njihove uporabnosti pri tovrstnih preučevanjih nasploh ter ilustriral relevantnost rezultatov za holistično razumevanje funkcioniranja in razvoja nekdanjih družb.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

Načini ocenjevanja

Krajši pisni izdelek (20 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %).