OPIS PREDMETA

Skupnosti, odnosi, dogodki: antropološki pristop


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Antropologija: razumevanje svetovnotvornih praks

Koda predmeta: 12
Letnik: Brez letnika


Nosilec
Red. prof. dr. Borut Telban

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina, angleščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Cilji in kompetence

Človek je stalno pod vplivom zgodovinskega, družbenega in kulturnega delovanja. Znotraj tovrstnega delovanja pa ni pasiven opazovalec, pač pa tudi sam sodeluje pri ustvarjanju zgodovine, družbe in kulture. Predmet temelji na problematiziranju dihotomije med teorijo in prakso ter ponuja razmisleke o konceptualizacijah sveta in skupnosti, ki se gibljejo med strukturami in procesi ter med človekovim delovanjem in njegovo tvornostjo. Tudi antropologija sama se je v zadnjem času razdelila med tiste, ki so bolj naklonjeni eni smeri, in tiste, ki so naklonjeni drugi: tako se tistim, ki govorijo o antropologiji telesa ali antropologiji čustev, v opozicijo postavljajo npr. tisti, ki delujejo na področju kognitivne antropologije in poudarjajo razum. Tovrstna dihotomija je razdelila mnoge: eni zagovarjajo pomen subjektivizma, drugi pomen objektivizma. Predmet poudari pomembnost različnih teoretičnih smeri, hkrati pa ponudi smernice za njihovo zbližanje skozi antropologijo dogodkov. Da bi razumeli človekovo življenje, ki je v neprestanem odnosu do drugega človeka, se ne moremo zanašati zgolj na tiste teoretične modele, ki se nahajajo zunaj človekovega izkustvenega sveta. Tako posameznik oz. posameznica kot skupnosti temeljijo na recipročnosti vključno s komunikacijo. Razgovori o dogodku niso ločeni od dogodka samega, ampak so njegov del oziroma nadaljevanje. Predmet postavi študenta in študentko v vmesno stanje opazovalca in opazovalke, med različne družbene in kulturne dispozicije, habituse, razumevanja in prakse. Ob dogodkih, posebej še tistih, ki so krizne narave, se postavljajo vprašanja, ki so temeljna za človeka kot družbeno bitje: Kaj je objektivno in za koga? Kaj je subjektivno in kdo o tem odloča? Kaj je razumsko in s katere perspektive? Kaj je emocionalno in o čigavih (ter kakšnih) emocijah govorimo? Kako lahko razumemo sebe skozi drugega in drugega skozi sebe? Vsa ta vprašanja vključujejo tako posameznika, posameznico in majhne skupnosti kot tudi večje družbe in nacije.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

1. Skupnost in posameznik:

  • strukture in procesi;
  • habitus in teorija prakse;
  • kulturni kapital, družbeni kapital, ekonomski kapital, simbolni kapital;
  • telo kot izvor identitete;
  • antropologija emocij;
  • objektivizem in subjektivizem.

 

2. Darovanje in princip recipročnosti:

  • darovanje: »biti« ali »imeti«;
  • principi recipročnosti;
  • pričakovanja, upanja, iluzije;
  • izmenjave kot strukture ter izmenjave kot prakse;
  • odnos med osebami in predmeti ter antropomorfizem;
  • recipročnost med družbami in nacijami.

 

3. Rituali:

  • obredi prehoda v skupnostih majhnega obsega;
  • liminalnost;
  • vsakodnevni rituali;
  • sodobni urbani rituali;
  • nacionalni in politični rituali;
  • simbolizem rojstva in smrti.

 

4. Antropologija dogodkov:

  • prepletenost privatnega in javnega;
  • dogodki in pomeni;
  • medčloveški odnosi;
  • človekov agens;
  • pomen osebne izkušnje;
  • nadaljevanje dogodkov skozi jezik, naracijo in komunikacijo.

 

5. Vizualna in avditivna percepcija:

  • dojemanje časa in prostora;
  • percepcija sebe, drugega, sebe skozi drugega in drugega skozi drugega;
  • besedna interpretacija dogodkov;
  • vizualna interpretacija dogodkov;
  • simboli, figurativni govor in transpozicije pomenov.

 

6. Antropologija človekovega bivanja:

  • fenomenologija in antropologija;
  • eksistencialna antropologija;
  • antropologija smrti.

 

7. Umetnost sobivanja:

  • arhaične in neevropske kozmologije;
  • zahodni svet in tehnološka usmeritev;
  • zgodovinska diskriminacija in nenehno razporejanje moči;
  • hegemonistični odnosi in simbolno nasilje;
  • marginalizacija: resentiment ponižanih in užaljenih;
  • globalizacija in poglabljanje razlik;
  • reševanje družbenih in kulturnih konfliktov.

 

Temeljna literatura in viri

  • Bell, Catherine. 1997. Ritual: Perspectives and Dimensions. Oxford: Oxford University Press.
  • Boddy, Janice in Michael Lambek (ur.). 2013. A Companion to the Anthropology of Religion. Chichester: Wiley Blackwell.
  • Bourdieu, Pierre. 1990. The Logic of Practice. Cambridge: Polity Press.
  • Bourdieu, Pierre. 1998. Practical Reason. Cambridge: Polity Press.
  • Csordas, Thomas. 1994. Embodiment and Experience: The Existential Ground of Culture and Self. London: Cambridge University Press.
  • Descola, Philippe. 2013. Beyond Nature and Culture. Chicago: Chicago University Press.
  • Godelier, Maurice. 1999. The Enigma of the Gift. Chicago: University of Chicago Press.
  • Ingold, Tim. 2000. The Perception of the Environment. London: Routledge.
  • Jackson, Michael. 2005. Existential Anthropology: Events, Exigencies and Effects. New York, Oxford: Berghahn Books.
  • Jackson, Michael. 2013(2002). The Politics of Storytelling: Variations on a Theme by Hannah Arendt. Copenhagen: Museum Musculanum Press.
  • Lévi-Strauss, Claude. 1963. Structural Anthropology, Vol. 1. New York: Basic Books.
  • Mauss, Marcel. 1954. The Gift: Forms and Functions of Exchange in Archaic Societies. London: Cohen and West.
  • Telban, Borut. 1998. Dancing through Time: A Sepik Cosmology. Oxford: Oxford University Press.
  • Toren, Christina in João de Pina-Cabral (ur.). 2011. The Challenge of Epistemology: Anthropological Perspectives. Oxford: Berghahn Books.
  • Van Gennep, Arnold. 1960. The Rites of Passage. London: Routledge & Kegan Paul.
  • Viveiros de Castro, Eduardo. 2014. Cannibal Metaphysics. Minneapolis: Univocal.

 

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in kratka seminarska naloga (8–12 strani), v kateri študentka ali študent poda analizo – argumente podpre z ustrezno literaturo – nekega družbenega dogodka (iz antropološke literature, etnografskega filma, zgodovinskega ali aktualnega dogajanja v izbrani skupnosti ali družbi). Študentka ali študent opravlja ustni ali pisni izpit.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Angažirana antropologija in aktivizem ǀ

Doc. dr. Ana Hofman,

ECTS: 6

Antropologija rodnosti ǀ

izr. prof. dr. Duška Kneževič Hočevar,

ECTS: 6

Antropologija zavesti in zavedanja ǀ

Doc. dr. Maja Petrović Šteger,

ECTS: 6

Kozmologija mezoameriških ljudstev ǀ

Red. prof. dr. Ivan Šprajc,

ECTS: 6

Metodologija raziskav v antropološki lingvistiki ǀ

Doc. dr. Karmen Kenda-Jež,

ECTS: 6

Politični smeh: k antropologiji humorja ǀ

Red. prof. dr. Tanja Petrović,

ECTS: 6

Prostor in gibanje: antropologija lokacij in migracij ǀ

Doc. dr. Nataša Gregorič Bon,

ECTS: 6

Skupnosti, odnosi, dogodki: antropološki pristop ǀ

Red. prof. dr. Borut Telban,

ECTS: 6