Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obvezno:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Predmet preučuje dediščinjenje religij kot kompleksen, procesualen in večdimenzionalen fenomen, v katerem se prepletajo religijske izkušnje, kulturne in dediščinske politike, identitetni procesi, pa tudi turistifikacija in komodifikacija. Osrednji poudarek je na teoretskih, epistemoloških in metodoloških izzivih, ki spremljajo raziskovanje dediščinjenja religij v sodobnih akademskih kontekstih ter v praksah dediščinskega upravljanja.

Poseben poudarek bo na:

• Epistemiologijah in teorijah dediščinjenja religij;
• procesih dediščinjenja raznolikih religijskih ritualov, verovanj, pripovedi in znanj;
• religioznih praksah, krajih, narativih idr. med avtoriziranim in neavtoriziranim dediščinskim diskurzom;
• razmerjem med predanostjo religijskemu sistemu in dediščino v tradicionalnih in sodobnih religioznih sistemih;
• religioznem v slovstveni folklori in ljudski pesmi na Slovenskem;
• sodobnih dediščinskih pobudah, ki temeljijo na religioznih praksah;
• etičnih dilemah dediščinjenja religij: apropriacija, inventarizacija, sekularizacija ritualov, turistifikacija, komodifikacija idr.

Temeljni literatura in viri:

• Babič, S. in M. Belak. 2022. Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506584.
• Boyer, P. 2001. Religion Explained: Religion explained: the evolutionary origins of religious thought. New York: Basic Books.
• Burchardt, M. in Y. Ural (ur.). 2024. The Future of Religious Pasts: Religion and Cultural Heritage-Making in a Secular Age. Cultural Studies 38 (5).
• Coleman, S in Eade J. (ur). Reframing Pilgrimage: Cultures in Motion. London and New York: Routledge. DOI: 10.4324/9780203643693.
• Caputo, John D. 2013. O religiji: Jacquesu Derridaju, ki mi je razvezal jezik. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
• Di Giovine, A. and Choe, J.2019. Geographies of Religion and Spirituality: Pilgrimage beyond the “Officially” Sacred. Tourism Geographie, 21(3), 361–383.
• Florjančič, A. P. (ur.). 2009. Škofjeloški pasijon 2009: zbornik prispevkov ob uprizoritvi Škofjeloške pasijonske procesije v letu 2009. Škofja Loka: Muzejsko društvo.
• Franceschini, C. (2024). UNESCO, Religious Cultural Heritage and Political Contestation Conflict of Values or Values in Conflict?. Palgrave Macmillan.
• Hafstein, Valdimar T. 2018. Making intangible heritage: El Condor Pasa and other stories from UNESCO. Bloomington: Indiana University Press.
• Harrison, R. 2013. Heritage: Critical Approaches. New York: Routledge.
• Jong, F. de in Mapril (ur.) 2023. The Future of Religious Heritage Entangled Temporalities of the Sacred and the Secular.
• Macdonald, S. 2013. Memorylands: Heritage and identity in Europe Today. London, New York: Routledge.
• Smith, L. 2006. Uses of Heritage. New York: Routledge.
• L., Akagawa, N. 2009 (ur.). Intangible Heritage. London: Routledge.
• Hemel, E. van den, O. Salemink in I. Steng. 2022. Managing Sacralities: Competing and Converging Claims of Religious Heritage. Berghahn Books.
• Meyer, B. 2020. Religion as Mediation. Entangled Religions 11 (3). DOI: 10.13154/er.11.2020.8444.
• Meyer, B. and de Witte. 2013. M. Heritage and the Sacred: Introduction. Material Religion: The Journal of Objects, Art and Belief 9 (3): 274-280. DOI: 10.2752/175183413X13730330868.
• Stovel, H., N. Stanley-Price in R. Killick (ur.). 2005. Conservation of Living Religious Heritage. Papers from the ICCRoM 2003 forum on Living Religious Heritage: conserving the sacred. Rome: ICCROM, International Centre for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Property.
• Testa, A. 2024. Ritualising cultural heritage and re-enchanting rituals in Europe. Durham (NC): Carolina Academic Press.
• Weir, T. and L. Wijnia (ur.). 2023. The Bloomsbury Handbook of Religion and Heritage in Contemporary Europe. Bloomsbury Academic

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Kritično razumevanj teoretskih in metodoloških pristopov k dediščinjenju religij.
• Sposobnost teoretskega in epistemološkega premisleka o konceptih, povezanih z dediščinjenjem religije.
• Refleksija etičnih in političnih posledic dediščinskega upravljanja religije v sodobni družbi.
• Integracija multidisciplinarnih pristopov (etnologija, folkloristika, antropologija, religiologija, etnomuzikologija, geografija, zgodovina, digitalna humanistika idr.) pri preučevanju dediščinjenja religij
• Sposobnost kritične interpretacije študij primerov z vidika globalnih, lokalnih in transnacionalnih dinamik

Kompetence:

Doktorska študentka oz. študent bo sposoben:

• oblikovati izvirna raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi teoretske literature;
• uporabljati napredne kvalitativne metode (participativna etnografija, avtoetnografija, čutna metodologija, arhivsko-etnološke metode);
• izvesti raziskavo primera;
• pisati na akademski ravni;
• uporabljati ustrezna orodja za dokumentiranje, arhiviranje in interpretacijo primerov dediščinjenja;
• poglobljeno razumeti teorije dediščinjenja (religij);
• sposoben interdisciplinarnega povezovanja med dediščinskimi študijami, etnologijo in antropologijo religije, študijami turizma ipd.
• kritično analizirati politične in ekonomske dimenzije dediščinjenja religije;
• etično delovati v občutljivih religijskih kontekstih;
• razumeti pravice skupnosti in nevarnosti trivializacije, instrumentalizacije ali reprezentacijske škode.

Predvideni študijski rezultati:

Doktorski študent oz. študentka bo:

1. Teoretsko, kritično in poglobljeno razložil ključne koncepte dediščinjenja religij.
2. Uporabil etnografske, analitične in interpretativne pristope pri raziskovanju praks dediščinjenja religij.
3. Izvedel kompleksno, samostojno raziskavo na izbranem primeru dediščinjenja religij(e).
4. Interdisciplinarno analiziral primere dediščinjenja religij in jih umestil v globalne akademske razprave o dediščini, religiji in skupnostih.
5. Identificiral in argumentirano obravnaval etične dileme dediščinjenja religij

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Reševanje nalog
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Javni nastop ali predstavitev 30 %

Reference nosilke:

• PISK, Marjeta. 2019. Rokopisne pesmarice – med religioznim in ljudskim. Traditiones 48 (2): 69−95. DOI: 3986/Traditio2019480204.
• PISK, Marjeta. 2023. Folkloristika in kritično preučevanje dediščine = Folkloristics and critical heritage studies. Svetovi 1 (1): 82−96.
• PISK, Marjeta in Rebeka KUNEJ. 2024. Jurjevanje festival from ritual to festival. Český lid 111 (4): 421−440.
• PISK, Marjeta. 2021. Pasijonske pesmi v ljudskem izročilu. Pasijonski doneski 16: 65−87.
• PISK, Marjeta. 2018. Zbirke “mrtvečih pesmi”: iz rokopisnih v tiskane zbirke ali obratno?. V: Perenič, Urška, Bjelčevič, Aleksander (ur.). Starejši mediji slovenske književnosti: rokopisi in tiski. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 25−32.
• PISK, Marjeta. 2020. Language switching in (folk) songs along the Slovenian-Italian border. Tautosakos darbai 60: 79−93.