Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina:

Predmet študente iz zgodovinske, konceptualne in empirične perspektive seznanja z dediščinsko diplomacijo – tj. rabo kulturne in naravne dediščine ter spremljajočih naracij, za politične namene oz. namene vplivanja in/ali doseganja konsenza. Osredinja se na nesnovno kulturno dediščino. Izhajajoč iz kritičnih dediščinskih študij, mednarodnih odnosov in spominskih študij, študenti spoznajo dvojno razsežnost dediščinske diplomacije (Winter 2015): »dediščino v diplomaciji«, kjer dediščina služi širšim zunanjepolitičnim ciljem (npr. UNESCO-nominacije, čezmejni projekti), ter »dediščino kot diplomacijo«, kjer dediščina sama postane glavno sredstvo diplomatskega delovanja (npr. v multilateralnem sodelovanju, mirovnih procesih, vplivanju na javno mnenje itd.). Predmet predstavi ključne akterje in strategije dediščinske diplomacije na mednarodni, državni in nedržavni ravni ter spodbuja kritično presojo avtoriziranih dediščinskih diskurzov (Smith 2006) in načinov, kako mednarodna skupnost, državni in nedržavni akterji (nevladne organizacije, podjetja, manjšinske skupnosti, diaspore) mobilizirajo dediščino za strateške, simbolne in normativne cilje (npr. gradnja medkulturnih odnosov, utrjevanje legitimnosti, restitucija, sprava, identitetne politike – vključno z dimenzijo spola). Prek izbranih študij primerov predmet osvetli različne oblike dediščinske diplomacije – npr. kulinarična, glasbena, tekstilna, religijska diplomacija –, in študente spodbuja h analitično-kritičnemu vrednotenju.

Temeljni literatura in viri:

• Winter, T. (2015) Heritage diplomacy. International Journal of Heritage Studies, 21:10, 997-1015.
• Smith, L. (2006). Uses of Heritage. Routledge.
• Todorović, M. (2022). Heritage in and as diplomacy: a practice based study. International Journal of Heritage Studies, 28(7), 849–864.
• Mozaffari, A., & Akbar, A. (2023). Heritage diplomacy and soft power competition between Iran and Turkey: competing claims over Rumi and Nowruz. International Journal of Cultural Policy, 30(5), 597–614.
• Mäkinen, K., Lähdesmäki, T., Kaasik-Krogerus, S., Čeginskas, V. L. A., & Turunen, J. (2023). EU heritage diplomacy: entangled external and internal cultural relations. The International Journal of Cultural Policy, 29(1), 9-22.
• Varpahovskis, E. (2018). Intangible Cultural Heritage: Is it a Platform for Cooperation or Competition between Cultural Diplomacies? The Case of South Korea – Japan – China Relations within UNESCO’s ICH Framework SNU Journal of International Affairs, South Korea, 3(1), 119–144.
• Huang, S. M., & Lee, H. K. (2018). Difficult heritage diplomacy? Re-articulating places of pain and shame as world heritage in northeast Asia. International Journal of Heritage Studies, 25(2), 143–159.
• Čeginskas, V. L. A., & Lähdesmäki, T. (2022). Introduction: reflecting on heritage diplomacy. International Journal of Cultural Policy, 29(1), 1–8.
• Jazbec, M. (2009). Osnove diplomacije. Fakulteta za družbene vede.
• Nye, Joseph S. (2004). Soft power: the means to success in world politics.

Cilji in kompetence:

1) Cilji predmeta

Predmet je usmerjen v poglobljeno razumevanje dediščinske diplomacije, in sicer je poudarek na nesnovni kulturni dediščini. Dediščino obravnavamo kot proces, pri katerem se pogajajo interesi različnih akterjev. Študent po zaključku razume temeljne koncepte kritičnih dediščinskih študij (performativnost, avtorizirani diskurzi, režimi dediščine) in zna misliti nesnovno dediščino v okvirih dediščinske diplomacije: kot sredstvo grajenja odnosov, mehke moči in čezmejnega dialoga, pa tudi kot vir sporov, neenakosti in izključevanj. Razume tudi, kako lahko globalni normativni okviri (npr. konvencije in oznake) vplivajo na lokalne prakse in kako sodelovalno delo z nosilci zahteva skrbno etiko, refleksijo.

2) Kompetence

Splošne kompetence: Predmet razvija kritično mišljenje, sposobnost samostojnega in skupinskega raziskovanja ter jasno akademsko izražanje v pisni in ustni obliki. Študent se uči načrtovati in voditi manjši raziskovalni projekt, vzpostaviti profesionalen dialog z različnimi deležniki (skupnostmi, institucijami, odločevalci). Rezultate zna jasno in argumentirano predstaviti različnim občinstvom (strokovnim in širšim).

Predmetno-specifične kompetence: Študent usvoji pojmovnik in ključne teorije kritičnih dediščinskih študij v povezavi z dediščinsko diplomacijo. Razume razlike in podobnosti med kulturno, javno in dediščinsko diplomacijo, pravno-politične okvire dediščinske diplomacije ter razvije metodološki nabor za delo na terenu: opazovanje z udeležbo, polstrukturirane intervjuje, analizo politik in diskurzov. Nauči se analizirati in primerjati primere dediščinske diplomacije v kontekstih manjšin, izseljenstva, kriznih razmer idr. Samostojno zmore načrtovati mini prototip diplomatsko-dediščinskega projekta (npr. osnutek čezmejnega projekta ali policy analiza za krepitev dialoga med skupnostmi).

Predvideni študijski rezultati:

Ob zaključku predmeta študent zmore jasno pojasniti in smiselno povezati osrednje koncepte kritičnih dediščinskih študij ter razlikovati med različnimi načini upravljanja nesnovne dediščine. Sposoben je analitično oceniti vpliv globalnih in nacionalnih okvirov (konvencij, seznamov) na konkretne prakse in njihove nosilce ter kritično interpretirati načine, kako se (nesnovna) kulturna dediščina uporablja v diplomaciji. Na praktični ravni zna samostojno načrtovati in izvesti etnografsko raziskavo: pripravi raziskovalna vprašanja, izvede intervjuje in opazovanje z udeležbo, dokumentira gradivo ter ga analizira. Rezultate strne v jasno strukturirano analitično besedilo, v katerem argumentirano umesti ugotovitve v širši teoretski kontekst. Rezultate naloge zna predstaviti strokovni in širši javnosti.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Reševanje nalog
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 70 %
• Javni nastop ali predstavitev 30 %

Reference nosilke:

• MORIC, Anja (urednik). Pesemsko izročilo Kočevske: Adolf Hauffen: nemški jezikovni otok na Kočevskem. Zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi: znanstvenokritična izdaja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2024.
• MORIC, Anja, PERINIĆ LEWIS, Ana. Petar Klepac/Peter Klepec/Pitr Kljepc: a borderland hero and the manifestations of his strength. Narodna umjetnost: hrvatski časopis za etnologiju i folkloristiku. 2018, vol. 55, no. 1, str. 135-158.
• MORIC, Anja (avtor, fotograf). Spomeniki padlim v prvi svetovni vojni na Kočevskem v luči povojnih razmer. V: FIKFAK, Jurij (ur.), JEZERNIK, Božidar (ur.). Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 87-114, ilustr. Zupaničeva knjižnica, št. 49.
• MORIC, Anja. Nesnovna kulturna dediščina kočevskih Nemcev: včeraj in danes, med staro in novimi domovinami = Intangible cultural heritage of Gottschee Germans: in times past and today, between old homeland and new homelands. V: ANDRES, Rok (ur.), et al. Slovanski jeziki na stičišču kultur: konferenčni e-zbornik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Študentska sekcija, 2016. Str. 103-116.