Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje temeljnih teorij ter raziskovalnih metod s področij etnologije, antropologije, folkloristike, kulturnih, dediščinskih ali sorodnih študij.

Vsebina

1. Uvod – materialno, nematerialno in dediščina kot proces:

• • Osnovni pojmi: materialna kultura, nematerialna dediščina, kulturna dobrina, dediščinski režim
  • Dediščina kot praksa: ustvarjanje pomenov, vrednotenje, kuriranje preteklosti
  • Kritike binarnega ločevanja med snovnim in nesnovnim
  • Kirschenblatt-Gimblett: dediščina kot »drugo življenje« predmetov
  • Dediščina kot proces selekcije, ekskluzije in normativnosti

2. Materialno kot nosilec nematerialnega:

• • Predmet kot semiotični medij
  • Predmet kot indikator splošne zgodovinske, družbene in simbolne razsežnosti kulture
  • Predmeti kot komunikacijska sredstva in kulturni »teksti«
  • Emblematičnost, simbolna ekonomija in čustvena navezanost
  • Hrana, orodja, oblačila, arhitektura, obrti kot primeri utelešene nesnovne dediščine (opredmetenje identitet)

3. Nematerialna dediščina potrebuje tvarino:

• • Tehnike, znanja in materiali kot del nesnovne dediščine (npr. lončarstvo, klekljanje, rezbarjenje, priprava božičnih kruhov)
  • Od performativnosti k monumentalnosti: kako postane nesnovno vidno
  • Mednarodne primerjave in Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
  • Register nesnovne kulturne dediščine in njegovo opredmetenje
  • Vloga muzejev, razstav in interpretacijskih centrov
  • Digitalna dediščina: digitalizacija, arhivi, multimedijska predstavitev

4. Izbrana poglavja:

• • Hrana in načini prehranjevanja kot dediščina (hrana kot ekonomska, socialna in kulturna dobrina in praksa)
  • Stanovanjska kultura (stanovanjska oprema in stensko okrasje kot indikator socialnoekonomskega in socialnokulturnega položaja posameznika)
  • Oblačilna kultura (obleka in modni dodatki kot kazalci družbenih in kulturnih identitet, znanj in spretnosti, ter kot nosilci simbolnih pomenov v ritualnih in vsakdanjih praksah

Temeljna literatura in viri:

• Bartsch, Silke, Lysaght, Patricia. (eds.) 2017. Places of Food Production. Origin, Identity, Imagination. Frankfurt am Main, Peter Lang.
• Berger, A. A. What objects mean: an introduction to material culture (2009). Left Coast Press.
• Buchli, Victor (ed.). 2002. The material culture reader. Oxford and New York: Berg.
• Brulotte, R. L. and Di Giovine, M. (ed.): Edible Identities: Food as Cultural Heritage, Oxfordshiere and New York: Routledge.
• Godina-Golija, M., Huzjan, V. in Ledinek Lozej, Š., 2021. Govorica predmetov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
• Grimaldi, Piercarlo; Fassino, Gianpaolo; Porporato, Davide. 2019. Culture, Heritage, Identity and Food. A methodological Approach. Milano: Franco Agneli.
• Hahn, Hans Peter (ed.). 2015. Vom Eigensinn der Dinge: Für eine neue Perspektive auf die Welt des Materiellen. Berlin: Neofelis Verlag.
• Harrison, R., C. DeSilvey, C. Holtorf, S. Macdonald, N. Bartolini, in E. Breithoff. 2020. Heritage Futures: Comparative Approaches to Natural and Cultural Heritage Practices. V UCL Press: London, UK. (2020). UCL Press. https://doi.org/10.14324/111.9781787356009.
• Hicks, Dan | Beaudry, Mary Carolyn (ur.) The Oxford handbook of material culture studies. (2010). Oxford University Press.
• Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v očeh znanosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
• Hudales J., Visočnik, N. (ur). 2005. Dediščina v rokah stroke. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
• Josipovič, D., Kovačič, M., Mlekuž, D., & Mlekuž, J. (2015). Venček domačih: predmeti, Slovencem sveti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
• Knific, B. „Ko v nošo se odenem —“: vprašanja pripadnostnega kostumiranja s posebnim pogledom na kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov (2008). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.
• Küchler, Susanne in Miller, Daniel (ur.). Clothing as material culture. (2005). Oxford, New York: Berg.
• Ledinek Lozej, Š. 2017. Local Cultural Heritage Collections from the Slovenian-Italian Border Region. V: Pinton, S., Zagato, L. (ur.): Cultural Heritage, Scenarios 2015–2017 (Sapere l’Europa, sapere d’Europa 4). Venezia: Edizioni Ca Foscari, 607–622.
• Logan, W., Nic Craith, M., in Kockel, U. (ed): A companion to Heritage Studies. Malden, Oxford and Sussex: Wiley Blackwell.
• Miller, D. (2016). Materialna kultura. Ljubljana : Studia humanitatis.
• Studen, Andrej (ur.): Mimohod blaga: Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem. (2019). Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
• Terčon, N., Vidrih Perko, V. (ur.) 2017. Muzeji, dediščina in kulturna krajina = Museums, heritage and cultural landscape: Zbornik = Acta. Radovljica: Slovensko muzejsko društvo; Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije; Celje: ICOM Slovenija

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je razviti celovito razumevanje materialne kulture kot kazalca širših gospodarskih, družbenih in kulturnih procesov, zlasti v kontekstu sodobnih antropoloških, etnoloških in dediščinskih študij. Poseben poudarek je na razumevanju razmerja med materialnim in nematerialnim ter na dejstvu, da dediščina ni statičen skupek predmetov, temveč dinamične prakse in procesi (pre)vrednotenja in reprezentacije. V tem okviru se obravnava tudi teoretsko umeščanje materialne kulture v odnos do nesnovnih vidikov dediščine. Predmet odpira vprašanja o tem, kako materialni predmeti nosijo, utelešajo, soustvarjajo in posredujejo nesnovne pomene, kot so identiteta, spomin, veščine in vrednote, ter študente usposablja za kritično analizo konkretnih primerov in refleksijo lastnih raziskovalnih pristopov.

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študenti:

1. pridobijo vpogled v razmerje med materialnimi in nematerialnimi vidiki dediščine ter v sodobne teoretske pristope k materialni kulturi;
2. se usposobijo za kritično razumevanje procesov vrednotenja, kuriranja in reprezentacije materialne dediščine ter njenega umeščanja v sodobne dediščinske režime;
3. se usposobijo za analizo in interpretacijo materialnih predmetov kot nosilcev nesnovnih pomenov ter za refleksijo lastnih raziskovalnih pristopov v znanstvenem pisanju.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (60 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (ustni ali pisni izpit) (20 %).

Reference nosilke:

• Ledinek Lozej, Š.: Collaborative inventory: a participatory approach to cultural heritage collections. V: NARED, Janez (ur.), BOLE, David (ur.). Participatory research and planning in practice, (The urban book series, ISSN 2365-757X). Cham (Switzerland): Springer Open. cop. 2020, pp. 121-131, doi: 10.1007/978-3-030-28014-7_8.
• Godina-Golija, M., Ledinek Lozej, Š.: Pomen in cilji projektov ohranjanja dediščine prehrane: Register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway [The Importance and Objectives of Projects Aimed at Safeguarding Food Heritage: Register of the Intangible Cultural Heritage, Etnofolk and AlpFoodway]. Etnolog, 28, 2018, pp. 85–103.
• Ledinek Lozej, Š., Razpotnik Visković, N.: Branding, labelling and certification: Geographical and anthropological insights. Acta geographica Slovenica, 62/2, 2022, pp. 51-61. https://ojs.zrc-sazu.si/ags/issue/view/873/398, doi:  10.3986/AGS.11265