Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ali univerzitetni študij VII. stopnje.

Vsebina:

Predmet obravnava teorije, metode in raziskovalne pristope kulturne geografije kot veje humane geografije, ki preučuje prostorsko razsežnost kulturnih pojavov. Poudarek je na dveh komplementarnih dimenzijah pojma kulture:

1. Kultura kot način življenja – prostorsko umeščeni vzorci vsakdanjih praks, navad, vrednot in verovanj, ki oblikujejo identitete skupnosti in njihove povezave s krajem. V tem okviru se obravnavajo kulturne pokrajine, regionalne identitete, prostorska dinamika prebivalstva, migracije ter vpliv družbenih, ekonomskih in okoljskih dejavnikov na kulturne vzorce.
2. Kultura kot izraz človekove ustvarjalnosti – umetniško, družbeno in gospodarsko ustvarjanje ter njegovi prostorski vplivi. To vključuje vlogo kreativnih in kulturnih industrij, kulturne dediščine, umetniških praks ter kulturnih dogodkov pri oblikovanju inovacij, gospodarskega razvoja in preobrazbi urbanih ter podeželskih območij.

Temeljna literatura in viri

• Stachowiak, K., Janta, H., Kozina, J., Sunngren-Granlund, T. (eds.) (2024). Film and Place in an Intercultural Perspective: India-Europe Film Connections. London and New York: Routledge. https://doi.org/10.4324/9781003293347
• Zupančič, J. (2024). Kulturna geografija: raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin [Cultural geography: diversity of the world’s population and cultural landscapes]. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani.
• Chapain, C., Stryjakiewicz, T. (eds.) (2017). Creative Industries in Europe: Drivers of New Sectoral and Spatial Dynamics. Cham: Springer International Publishing AG. https://doi.org/10.1007/978-3-319-56497-5
• Murzyn-Kupisz, M., Działek, J. (eds.) (2017). The Impact of Artists on Contemporary Urban Development in Europe. Cham: Springer International Publishing AG. https://doi.org/10.1007/978-3-319-53217-2
• Anderson, J. (2015). Understanding Cultural Geography: Places and Traces. Abingdon: Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315819945
• Dragićević, V., Bole, D., Bučić, A., Prodanović, A. (2015). European Capital of Culture: Residents’ Perception of Social Benefits and Costs – Maribor 2012 Case Study. Acta Geographica Slovenica, 55(2), 283–302. https://doi.org/10.3986/AGS.747
• Lorentzen, A., van Heur, B. (eds.) (2013). Cultural Political Economy of Small Cities. Abingdon: Routledge.
• Phillips, R., Johns, J. (2012). Fieldwork for Human Geography. London: SAGE.
• Bufon, M. (2012). Združeni v različnosti: oris evropskega družbenega prostora [United in Diversity: Outline of the European social space]. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Cilji in kompetence

Predmet študentke in študente uvaja v poglobljeno razumevanje razmerja med prostorom in kulturo, tako kot načina življenja skupnosti kot tudi kot izraza človekove ustvarjalnosti. Cilj je razviti sposobnost kritične analize prostorskih dimenzij kulturnih pojavov in njihovih učinkov na razvoj, identitete in družbeno kohezijo. Študentke in študenti se usposobijo za uporabo teoretskih konceptov in metod kulturne geografije pri raziskovanju konkretnih prostorskih problemov.

Skozi študij razvijajo splošne kompetence, kot so kritično mišljenje, interdisciplinarno povezovanje družboslovja in humanistike ter samostojno raziskovalno delo. Pri tem krepijo razumevanje kulturne raznolikosti in medkulturnih stikov v različnih prostorskih in družbenih kontekstih ter se urijo v pridobivanju in vrednotenju znanja iz različnih virov.

Predmetno-specifične kompetence vključujejo poznavanje pojmov, teorij in metod kulturne geografije, sposobnost analize prostorskih kulturnih vzorcev ter uporabo terenskega dela, prostorske analize in kvalitativnega raziskovanja. Študentke in študenti znajo povezati empirične ugotovitve z oblikovanjem kulturnih in prostorskih politik ter presojati vplive kulturnih dejavnosti na razvoj in kakovost življenja.

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študenti po uspešno opravljenem predmetu poznajo in razumejo glavne teoretske pristope h kulturi kot načinu življenja in kot ustvarjalnemu izrazu ter znajo razložiti prostorsko dimenzijo kulturnih pojavov. Razumejo vlogo kulturne geografije pri analiziranju družbenih, gospodarskih in političnih procesov ter znajo kritično presojati obstoječe modele in pristope.

Sposobni so uporabljati metode kulturne geografije pri študijah primerov, vključno s terenskim delom, analizo kulturnih pokrajin in interpretacijo prostorskih podatkov. Znajo povezati teoretske koncepte z empiričnimi ugotovitvami ter predlagati rešitve za izzive, povezane s kulturnimi politikami, kreativnimi industrijami in dediščino.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki (80 %),
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %)

Reference nosilca:

• Kozina, J., Clifton, N., Bole, D. (2025). People or place? Towards a system of holistic locational values for creative workers. Cultural Trends, 34(1), 83-104. https://dx.doi.org/10.1080/09548963.2024.2304851
• Kozina, J., Stachowiak S., Ciglič, R., Gašperič, P., Urbanc, M. (2024) European screen locations in the Indian film industry: evolutionary, spatial, and collaborative perspectives. GeoJournal, 89: 155. https://doi.org/10.1007/s10708-024-11149-9
• Bole, D., Kumer, P., Gašperič,P., Kozina, J., Pipan, P., Tiran, J. (2022). Clash of Two Identities: What Happens to Industrial Identity in a Post-Industrial Society? Societies, 12(2): 49. https://doi.org/10.3390/soc12020049
• Kozina, J. (2022). Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji [Spatial aspects of financing culture from public funds of the Republic of Slovenia]. Geografski vestnik, 94(1): 9-30. https://doi.org/10.3986/GV94101
• Kozina, J., Bole, D., Tiran, J. (2021). Forgotten values of industrial city still alive: what can the creative city learn from its industrial counterpart? City, Culture and Society, 25: 100395. https://doi.org/10.1016/j.ccs.2021.100395
• Kozina, J., Clifton, N. (2019). City-region or urban-rural framework: what matters more in understanding the residential location of the creative class? Acta Geographica Slovenica, 59(1), 127-143. https://doi.org/10.3986/AGS.5137