Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII. stopnje

Vsebina:

Koliko in v kakšnem obsegu je geografija »dolžna« zajeti zgodovinska dejstva? Kolikšen pomen je treba geografiji pripisati pri nekdanjem pokrajinskem razvoju? Kako globoko v preteklost se lahko podamo pri geografskih raziskavah? S temi izzivi se sooča zgodovinska geografija (»geografija preteklosti«), veda, ki obravnava geografske razmere v preteklosti oziroma posamezne pokrajinske elemente kot posledico zgodovinskega razvoja ter skuša razumeti »delovanje« preteklih (kulturnih) pokrajin. Kot vir ji služijo: zgodovinska pisna in kartografska dela, dognanja naravoslovnih ved (na primer dendrokronologija, palinologija) in pokrajina sama. Pri obravnavi (kulturne) pokrajine uporablja genetičen pristop.

Kakšno vlogo pri razumevanju geografije imajo stari zemljevidi? Kako na to vplivajo kartografski prikazi skozi čas? Kdaj in zakaj so stari zemljevidi lahko tudi primarni vir? Kakšne geografske, zgodovinske idr. vire podatkov nudijo stari zemljevidi? Zakaj nudijo vpogled v kulturo, geopolitične razmere ter predstavljajo vir za razumevanje in poznavanja preteklih pokrajin? S temi izzivi se sooča zgodovinska kartografija (»kartografija preteklosti«), veda, ki se ukvarja s preučevanjem, analiziranjem in interpretacijo starih zemljevidov.

Študnetka oz. študent:

• spozna pomen preteklih pokrajinskih sprememb za razumevanje sodobne pokrajine;
• poglobi poznavanje zgodovine za razumevanje preteklih in sodobnih družbenogeografskih procesov;
• spozna zgodovinsko dimenzijo posameznih pokrajinskih elementov;
• skuša razumeti ali je današnja (kulturna) pokrajina rezultat sodobnih procesov ali daljšega razvoja;
• spozna pomen starih zemljevidov za razumevanje pokrajine;
• znati brati in primerjati stare zemljevide ter njihove kartografske elemente;
• uporablja stare kartografske prikaze kot vir geografskih, zgodovinskih idr. podatkov za razumevanje procesov v pokrajini skozi čas.

Temeljni literatura in viri:

• Atkins, P. J., Simmons, I. G., Roberts, B. K. 2004: People, Land and Time: An Historical Introduction to the Relations Between Landscape, Culture and Environment. London: Arnold
• Baker, A. R. H. 2003: Geography and History: Bridging the Divide. Cambridge: Cambridge University Press.
• Baker, A. R. H., Billinge, M. (ur.) 1982: Period and Place: Research Methods in Historical Geography. Cambridge: Cambridge University Press.
• Baker, A. R. H., Gregor, D. 1984: Explorations in Historical Geography: Interpretative Essays. Cambridge: Cambridge University Press.
• Bičík, I., Gabrovec, M., Kupková, L. 2019: Long-term land-use changes: a comparison between Czechia and Slovenia. Acta geographica Slovenica 59-2, str. 91–105. DOI: 10.3986/AGS.7005
• Bračič, V. 1998: Historično-geografska dediščina. V: Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica, str. 244–269.
• Butlin, R. A. 1996: Historical Geography: Trough the Gates of Space and Time. London: Arnold.
• Butlin, R. A., Dodgshon, R. A. (ur.) 1999: An Historical Geography of Europe. Oxford: Oxford University Press.
• East, W. G. 1966: The Geography Behind History. London: Nelson.
• Gabrovec, M., Bičík, I., Komac, B. 2019: Land registers as a source of studying long-term land-use changes. Acta geographica Slovenica 59-2, str. 83 –89. DOI: 10.3986/AGS.7349
• Gabrovec, M., Komac, B., Zorn, M. 2012: Vpliv sprememb rabe tal na geomorfne procese v zadnjih stoletjih na primeru Zgornjega Posočja. V: Dolgoročne spremembe okolja 1. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25. Ljubljana: Založba ZRC, str. 101–109. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545925
• Gabrovec, M., Kumer, P. 2019: Land-use changes in Slovenia from the Franciscean Cadaster until today. Acta geographica Slovenica 59-1, str. 63–81. DOI: 10.3986/AGS.4892
• Gašperič, P., Šolar, R., Zorn, M. 2020: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Cartographic treasures of Slovenian territory. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: 10.3986/9789610504276
• Gašperič, P. 2022: Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije. Geografija Slovenije 37. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: 10.3986/9789610505907
• Gašperič, P. 2023: A new standardized methodology for analyzing cartographic information on old maps. Acta geographica Slovenica 63-2. str. 63–81. DOI: 3986/AGS.10867
• Gašperič, P., Babič, S. 2023: The semiotics of cartographic symbols on old maps. Acta geographica Slovenica 63-2, str. 51–71. DOI: 10.3986/AGS.10930
• Glamuzina, N., Fuerst-Bjeliš, B. 2015: Historijska geografija Hrvatske. Split: Sveučilište u Splitu.
• Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog: I. Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: DZS, 1970.
• Götz, W. 1904: Historische Geographie: Beispiele und Grundlinien. Leipzig: F. Deuticke.
• Guelke, L. 1982: Historical Understanding in Geography: An Idealist Approach. Cambridge: Cambridge University Press.
• Haffke, J. (ur.) 2011: Historische Geographie: Konzepte und Fragestellungen: gestern, heute, morgen: Festschrift für Klaus Fehn zum 75. Geburtstag. Bergisch Gladbach: E. Ferger.
• The History of Cartography, Knj. 1–6. Chicago: The University of Chicago Press, 1987–2019.
• Ilešič, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU 2. Ljubljana.
• Ilešič, S. 1964: Preostanki preteklosti v pokrajini kot element resničnega geografskega okolja. Geografski vestnik 36, str. 3–12.
• Klemenčič, V. 1970: Zur historischen Geographie Istriens. Österreichische Osthefte 12-4, str. 278–279.
• Kosi, M. 2011: Zgodovinska geografija. V: Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 172.
• Kučera, Z. 2008: Historical geography between geography and historiography. Internet Journal of Historical Geography and Environmental History 5-1, str. 5–13.
• Langton, J. 1988: The two traditions of geography, historical geography and the study of landscapes. Geografiska Annaler. Series B, Human Geography 70-1, str. 17–25. DOI: 10.1080/04353684.1988.11879547
• Lučić, J. 1976: Prilog pitanju historijske geografije. Historijski zbornik 29-30, str. 61–76.
• Morrissey, J., Nally, D., Strohmayer, U., Whelan, Y. 2014: Key Concepts in Historical Geography. Los Angeles: SAGA.
• Offen, K. 2012: Historical geography I: Vital traditions. Progress in Human Geography 36-4. DOI: 10.1177/0309132511417964
• Offen, K. 2013: Historical geography II: Digital imaginations. Progress in Human Geography 37-4. DOI: 10.1177/0309132512462807
• Offen, K. 2014: Historical geography III: Climate matters. Progress in Human Geography 38-3, str. 476–489. DOI: 10.1177/0309132513501429
• Petek, F., Fridl, J. 2004: Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega načrta v Gauss-Krügerjev koordinatni. Geografski vestnik 76-2.
• Petek, F., Urbanc, M. 2004: The Franziscean Land Cadastre as a key to understanding the 19th-century cultural landscape in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1, str. 89–113. DOI: 10.3986/AGS44104
• Pounds, N. J. G. 2009: An Historical Geography of Europe: 1500–1840. Cambridge: Cambridge University Press.
• Schenk, W. 2001: Historische Geographie. Heidelberg: WBG.
• Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana: Založba ZRC.
• Vrišer, I. 1985: Historična geografija: cilji, pomen in metode. Geografski vestnik 57, str. 73–82.
• Zorn, M. 2007: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2, str. 129–140.
• Zorn, M. 2009: Uporaba zgodovinskih virov pri sorodnih vedah zgodovine. Kronika 57, Izredna številka, str. 383–400.

Cilji in kompetence:

Študentka oz. študent:

• spozna teorije, teoretične modele ter metodološke pristope in orodja za poglobljeno in kritično spoznavanje, raziskovanje in razumevanje preteklih (kulturnih) pokrajin;
• spozna uporabo in aplikacijo zgodovinskih pisnih in kartografskih virov za preučevanje preteklih (kulturnih) pokrajin;
• osvoji znanje iz zgodovinske kartografije ter zna na starih zemljevidih prepoznati ter primerjati kartografske elemente;
• razume in vrednoti razmerja med preteklimi in sodobnimi geografskimi procesi;
• razume vlogo človeka in njegovih dejavnosti skozi zgodovino v luči spreminjanja (kulturne) pokrajine;
• prepozna naravnogeografske in družbenogeografske procese v pokrajini, ki vplivajo na pokrajinske spremembe;
• pridobi zmožnost kritične ocene pokrajinskega razvoja v preteklosti.

Predvideni študijski rezultati:

Študent oz. študentka:

• pozna temelje značilnosti zgodovinskih sprememb v (kulturni) pokrajini ter pozna vzroke in pokazatelje (kazalce) teh sprememb;
• razume posledice vsakokratnih zgodovinskih sprememb pokrajine ter jih aplicira na sedanjost;
• zna vrednotiti pokrajino na podlagi zgodovinskega razvoja ter razume delovanje preteklih (kulturnih) pokrajin.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki (30 %)
• Javni nastop ali predstavitev (10 %)
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (60 %)

Reference nosilca:

• ZORN, M., Ciglič, R., GAŠPERIČ, P. 2022: State borders in the territory of Slovenia during World War II on cartographic materials produced by the occupying forces. V: Occupation Borders in Slovenia 1941–1945. Historia 39. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, str. 205–234. DOI: 10.4312/9789612970062
• ZORN, M., Mikša, P. 2021: Boundary stones and their “hidden” legacy in Slovenia. V: Hidden Geographies. Cham: Springer, str. 233–259. DOI: 10.1007/978-3-030-74590-5_11
• GAŠPERIČ, P., Šolar, R., ZORN, M. 2020: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Cartographic treasures of Slovenian territory. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: 10.3986/9789610504276
• Hudson, P. F., ZORN, M. 2020: The role of historic human impacts on modern environmental processes and management: introduction to special issue. Land Degradation & Development 31-17, str. 2529–2532. DOI: 10.1002/ldr.3328
• Kumer, P., ZORN, M., Žorž, G., GAŠPERIČ, P. 2020: From the Great War to interwar fortifications: changing narratives attached to the military landscape in Western Slovenia. V: Places of Memory and Legacies in an Age of Insecurities and Globalization. Cham: Springer, str. 247–263. DOI: 10.1007/978-3-030-60982-5_11
• Breg Valjavec, M., ZORN, M., Ribeiro, D. 2018: Mapping war geoheritage: recognising geomorphological traces of war. Open Geosciences 10-1, str. 385–394. DOI: 10.1515/geo-2018-0030.