Filozofski inštitut ZRC SAZU v sodelovanju z doktorskim programom Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU (modul: Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura)
vabi na dve gostujoči predavanji, ki ju bo imel Matteo Cosci, izredni profesor za zgodovino filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino na univerzi Ca’ Foscari, Benetke.
Ponedeljek, 16. februar in torek, 17. februar:
Dve predavanji o Galileju
Obe predavanji bosta potekali ob 12. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana), v angleškem jeziku.
V prvem predavanju bo Matteo Cosci govoril o pomenu, ki so ga za Galilejevo kopernikansko kozmologijo imela njegova razmišljanja o »novi svetlobi« (Keplerjeva nova), ki se je leta 1604 pojavila na nebu. Polno pomembnost tega odkritja je mogoče razumeti s celovito analizo Galilejevih razpršenih študij o novi in študijem del njegovih nasprotnikov. V svojem predavanju se bo skliceval na različne vire (zapiske za poučevanje, poročila, izbrane citate, pisma, marginalije itd.). Te Galilejeve dokumente je mogoče razvrstiti kot delčke sestavljanke nenavadnega in doslednega pogleda na novo, ki je »destabilizirala« zvezde stalnice. Okvir Galilejevih študij o novi je bila Kopernikova heliocentrična hipoteza, ki jo je hotel potrditi s preučevanjem tega pojava.
V svojem drugem predavanju bo predstavil postopek atribucije, ki ga je pripeljal do ugotovitve, da je Galilej avtor razprave z naslovom Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606) o novi iz leta 1604. Zahvaljujoč potrjeni atribuciji je mogoče na novo pretehtati hipotezo o dekodiranju psevdonima, ponovno analizirati vire in na novo premisliti relevantnost do sedaj precej zanemarjene razprave o »novi zvezdi«. Considerazioni je mogoče prepoznati kot od Galilea obljubljeno razpravo o novi zvezdi in manjkajoči člen, ki vodi do knjige Sidereus Nuncius (1610).
Povzetek osrednjih dognanj, ki bodo predstavljena na predavanjih, je dostopen na tej povezavi.
Matteo Cosci je izredni profesor zgodovine filozofije na Oddelku za filozofijo in kulturno dediščino Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, kjer je tudi vodja študijskega programa »Filozofija, mednarodne študije in ekonomija«. Cosci je študiral na Univerzi v Padovi in na King’s Collegeu v Londonu, raziskovalno pa se je izpopolnjeval v Oxfordu in Združenih državah Amerike. Njegove akademske raziskave se osredotočajo predvsem na Aristotela, zgodovino padovskega aristotelizma in Galilea Galileja. Poleg različnih prispevkov in člankov na te teme je avtor monografije Resnica in primerjava pri Aristotelu (2014), sourednik zbornikov o zgodovini silogizma (Bloomsbury, 2018 in 2023) ter prihajajoče knjige o logiki Franza Brentana. Cosci je član več nacionalnih in mednarodnih znanstvenih društev ter član uredniških odborov akademskih revij, kot sta Philosophical Readings in Lexis. Na Univerzi Ca’ Foscari je sodeloval pri dveh nedavnih raziskovalnih projektih ERC o renesančnem vernakularnem aristotelizmu in novoveški kozmologiji. Pred kratkim je zaključil raziskovalno štipendijo Marie Curie na temo tako imenovane Keplerjeve supernove s projektom »Supernova Kačenosca: postaristotelovsko opazovanje zvezd v evropskem kontekstu«. V tem okviru trenutno ureja in prevaja več del o tem astronomskem dogodku. Med njimi ima posebno mesto študija psevdonimnega dela Considerazioni d’Alimberto Mauri (Firence, 1606), v zvezi s katerim je pridobil nove dokaze v prid Galilejevega avtorstva.
Fotografija: Copernican System of the Universe, Andreas Cellarius, 1660, From Harmonia Macrocosmica – Public Domain Image Archive